Zvesti Gorenjskemu glasu

S Francko Kržan sva se srečali na njenem domu v Prelogu pri Domžalah. Zanimalo me je, kako to, da je že tako dolgo vrsto let naša naročnica, ko pa živi čisto na obrobju Gorenjske. Povedala je, da je otroštvo preživela v Mostah pri Komendi, njeni starši so Glas takoj, ko je začel izhajati, redno kupovali, kmalu so postali naročniki. Ko se je pred 40 leti poročila in preselila v Prelog, so v Glasu ravno objavljali nek podlistek, ki ga je z veseljem brala. Zato jo je kar sestra naročila nanj. Ko je bil že pri hiši, je postal všeč tudi zdaj že pokojnemu možu. Sedaj ga z veseljem prebira tudi sin, ki ga najbolj zanima šport, saj je navdušen nogometaš.

Francka pravi, da ji je bila vedno bolj pri srcu Gorenjska kot prestolnica, saj ima rada lepe hribe. Spominja se, da so se včasih z družino vedno odpravili na Gorenjski sejem. 35 let je kot tkalka delala v Induplati Jarše, na delo se je vozila s kolesom, šele zadnja leta pred upokojitvijo z avtom. Odkar je v pokoju, ima dovolj dela z obdelovanjem njive, kjer pridela krompir in vso zelenjavo, ima tudi nekaj kokošk. Rada varuje tudi šest- in dveletno vnučko, mlajša prav v tem času preboleva norice.