Miting v spomin na požig Kokre

V vašem časopisu Gorenjski glas je bil 13. julija 2007 objavljen prispevek Staneta Berganta, predsednika KS Kokra in svetnika občine Preddvor pod gornjim naslovom. Prosim za objavo odgovora.

V vašem daljšem prispevku se hudujete na vse mogoče in nemogoče krivce za grozote, ki so doletele krajane Kokre. V posebni knjižici o zgodovini Kokre, ki jo je objavil vaš častni krajan spoštovani akademik dr. Avguštin Lah s številnimi sodelavci, zelo dokumentirano piše o zgodovini Kokre in tragičnem razvoju dogodkov, ki so se zgodili leta 1942. V poglavju »Črni pekel 1942 Kokra« govori o tem dogodku. Toda nikjer nisem zasledil vaših ugotovitev, da je za te dogodke krivo partijsko planirano dejanje. Tako pisanje je za upor slovenskega ljudstva žaljivo. Po vašem je bil vseljudski upor partijsko komunistično planirano dejanje in torej smo krivi za revolucijo, uvajanje diktature, skratka za vsa dejanja v vojnem in povojnem dogajanju. Niti z besedico pa avtor ne obsoja okupacije, ne žrtev okupatorja za izginotje slovenskega naroda. Ko sem ta prispevek bral, me je bila groza, da to pišejo ljudje, ki predstavljajo današnjo oblast in krajevno samoupravo in so bili izvoljeni iz vrst ljudstva. Pišete namreč, da ste predsednik KS Kokra in svetnik občinskega sveta Preddvor. Kot nam je znano, ste bili nekoč tudi podžupan te občine.

Ali je mogoče, da zatiskate oči pred dejanji okupatorja in se vam zdi upor neko čudno obdobje slovenskega naroda, ki naj bi po vašem ponižno čepel in čakal, da bi okupator izvedel dokončen program izgona Slovencev s te zemlje. Kam nas bo pripeljalo tako obnašanje in ocene polpretekle zgodovine slovenskega naroda?

Načrta o požigu vasi Kokra, ki je štela 1200 prebivalcev, s strani KPS ne poznam. Poznam pa klic OF slovenskega naroda v boj proti okupatorju in domačim izdajalcem, ki so pomagali okupatorju uničevati slovenski narod. Ti maloštevilni Slovenci pa so se temu klicu odzvali in večina je v tem boju dala svoja življenja za obstoj celega naroda.

Piscu sporočam, da je na Gorenjskem gorelo več vasi in sicer: Dražgoše, Gradišče, Koreno, Hrastnik, Kokra, Sovodenj, Bistrica pri Naklem, Zlato polje, Gabrše, Trnovče, Malo Lesno, Brezovica, Gozd. Poleg teh vasi so gorele tudi posamezne domačije. Vse to se je dogajalo leta 1942. Pisca sprašujem, ali je bilo vse to v partijskem programu? Kakšne zmote in neumnosti. Ali pisec morda ne ve, da so poleg požiga teh vasi v večini primerov moške zmetali v ogenj, ukradli okrog šeststo otrok, da je okupator od tega 1941-45 ali obesil na Gorenjskem 127 skupin s 1270 talci (na Slovenskem pa 2860 in to na okupiranem območju pod Nemci).

Bil sem partizan od junija 1943, fant star komaj 17 let in sem vedel, kam se moram opredeliti in tudi nemški zločin v Kokri sem poznal. Obšel sem vso Slovenijo, videl požgane vasi od Nemcev, Italijanov, na žalost tudi od ustašev. O takšnem programu, o katerem govorite vi, pa še nisem slišal. Bil sem očividec požiga neke druge vasi v Solčavi, ki ni naredila nič drugega, kot da je dala zavetje ranjencem, partizanom in političnim ustanovam. Prav tako so storili prebivalci Kokre. Vsa čast jim! To dokazujejo podatki o 32 dogodkih iz Kokrške kronike NOB. Imeli so sedem zbranim ustanov NOV in POS, ki so delovali v vaši dolini in posebej dve partizanski bolnišnici in partizansko tehniko. Da so te ustanove lahko živele in delovale, gre zahvala in priznanje ljudem Kokre. Ali je to tudi partijski program? Bil sem tudi na avstrijski strani Koroške, ko so okupatorji požigali in uničevali slovensko območje, kot so kmetije na Lepeni in trinajst obglavljenih koroških Slovencev iz Sel. Ne vem, kdo vas je učil zgodovine o boju slovenskega naroda in usodne okupacije od 1941 do 1945! Na Gorenjskem so delovali štirje odredi in ena brigada. V teh enotah je bilo več kot tri tisoč borcev, samo ujetih in pobitih je bilo sedemsto. Ali vam ti podatki kaj povedo ali prav nič?

Kar se tiče proslav v spomin na žrtve Kokre, sem do njih vedno imel zelo spoštljiv odnos. Vedno in kjerkoli sem bil, sem si prizadeval, da se žrtvam Kokre postavi dostojen pomnik, ki se ga ne bo nihče sramoval in tako je tudi bilo. Prav je, da ta obeležja čuvamo in vzdržujemo, saj predstavljajo spomin na slovensko bojevito kri tudi iz Kokre. Bili smo tudi na obnovi domov Kokre. Ne vem, koliko in kaj ste storili vi za ublažitev teh dogodkov.

Pisec niti z besedo ne omenja okupatorja, o njegovih načrtih in vzrokih upora slovenskega naroda. To je strašno spoznanje, da nekdo napada upornike, za napadalca pa malone trdi, da je bil revež in po nedolžnem napaden.

Dalje pisec piše o premalo pomoči s strani naše oblasti. S tem bi se strinjal. Na prireditvi v Kokri je bil akademik dr. Lah večkrat govornik in je terjal večjo pozornost prebivalstvu Kokre od KS, občine in republike. Kaj je bilo storjenega, se pa vidi. Vasi, kot je Kokra, so doživele enako ali bolje rečeno podobno usodo po vojni vse do danes. Naša ljuba domovina je bila uničena tako kot Kokra. Toda del sredstev za odpravo problemov je bil dan. Gotovo pa je bilo tega premalo. Vendar s krepitvijo ekonomske sposobnosti, je bila tudi Kokra deležna določene podpore. Dovolj ni nikoli, toda vseeno je prometna infrastruktura prišla do vseh kmetij, kot tudi elektrika in telefon. Kokro je doletela enaka usoda kot celotno podeželje, ki je imelo manj možnosti za preživetje. Upam, da se bo temu problemu danes posvetilo večjo pozornost v okviru EU. Pravzaprav, kaj pa dela vaša občina na tej zadevi razvoja podeželja?

Začuden sem nad ugotovitvijo o načrtovanih komemoracijah. Komemoracije naj bi bile načrtovane od zgoraj z bučnimi godbami, prapori, avtobusi, pogostitvami itd. pisec, kje pa ste bili vi? Zakaj ne organizirati te spominske slovesnosti? Ne nam, ta organizacija pripada občini Preddvor. Zakaj vas sprašujem? Zato, ker so vam žrtve malo mar. Najbolj nezaslišano je, da vas moti prisotnost godbe. Čudno, da vas moti godba, ko zaigrajo državno himno in Beethovnovo žalostinko, ko zapojejo žene, dekleta možje, fantje vaše doline in seveda tudi od drugod iz vaše občine, katere svetnik ste. Da vas vse to moti, je čudno in nerazumljivo. Morali bi biti zadovoljni, da so vsi ti kulturni nastopi namenjeni spominu žrtvam Kokre. V Kokro na slovesnost vsako leto prihajajo ljudje, ki imajo spoštljiv odnos do žrtev. Tudi prapore pobratene s praporom KO ZB NOV Kokra prinesejo s seboj, da se poklonijo žrtvam. Saj je ta dan vaš krajevni praznik. Zakaj ga spoštljivo ne praznujete? Tem žrtvam pa se spoštljivo poklanjajo prebivalci sosednje KS in organizacije, člani ZB, sorodniki, znanci in dobro čuteči ljudje do žrtev požgane vasi. Le kje ste bili vi? Zakaj morajo organizacijo na spomin žrtvam Kokre organizirati drugi?

Kar se tiče pogostitve, zlasti praporščakov, je bila to skrb organizatorja, ne vas, če ste sodelovali. Tudi v prihodnje bomo prihajali v Kokro in se poklanjali žrtvam. Predlagam vam, da bodite organizator spomina brez pritožb in prepira. Bodite pohvaljeni ne pa kritizirani! Kar se tiče pogostitve na teh slovesnostih slavne goste organizator sprejme in pozdravi ter pogosti. V prihodnje tega spoštovanja do udeležencev spominskih prireditev v program ne načrtujte. Kulturni odnos bi pokazali, da bi bili ponosni, da se pride toliko ljudi poklonit žrtvam vaše vasi. Odkrito vam povem, da nobeden od udeležencev spominske prireditve nikoli ni zahteval kakršnekoli pogostitve in s tem obremenjeval krajanov Kokre, Če se je to zgodilo, je bila to odločitev organizatorja. Tak očitek predstavlja primitivnost najvišjega nivoja. Tudi sovražniku, če bi me obiskal, ne bi očital, da sem ga moral pogostiti s šilcem domačega, saj se to spodobni in ima osnova v staroslovenski kulturi naroda.

Piscu sporočam, da je po Zakonu za vzdrževanje kulturne dediščine odgovorna občina, ki je v vašem primeru to zadevo uredila tudi z odlokom. Hvala ji. Ne se sramovati, kdo in za kaj je dolžna kaj storiti. Vemo, da je na območju vasi Kokre (skupaj z Jezerskim) 16 spominskih obeležij, ki pričajo narodovo odločnost v boju proti okupatorju. Pred leti smo s skupnimi močmi obnovili te pomnike in spomenike. Ti pomniki govorijo o narodnoosvobodilnem boju celotne doline. Če tega pisec ne ve, je to slabo priporočilo za občinski svet in tudi za predsednika KS Kokra. Pri obnovi je s svojimi sredstvi izdatno pomagala tudi skupnost borcev gorenjskih partizanskih odredov in enot.

Spomnil bi pisca, da 65-letnico rojstva praznujeta Kokrški in Gorenjski odred. Kokrški odred je bil rojen na območju vaše občine, na Kališču. Namesto čestitke pa mu daste klofuto.

 

 

Predsednik skupnosti borcev gorenjskih partizanov

Predsednik KO ZB Goriče

Martin Košir