Igor Štiks, W, prevedla Aleksandra Rekar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2022, 294 strani

W

»Knjige so bile povsod okrog naju, na vseh stenah stanovanja, pa tudi na mizi in po tleh. Walter jih je za potrebe antikvariata jasno klasificiral. Zgodovina delavskega gibanja. Marx, Engels. Lenin. Marksizem. Spomini. Druga svetovna vojna. Oktobrska revolucija. Jugoslavija. Tito. Narodnoosvobodilni boj. Španska državljanska vojna. Nacizem. Sovjetska zveza. Holokavst. Obe Ameriki. Neuvrščeni. Nova družbena gibanja ... in, naposled, postsocializem. Knjige v desetinah jezikov, sad vseživljenjskega zbiranja, ki se je sukalo okrog ključnih vprašanj: Kako spremeniti svet? Kako smo ga spreminjali, ko smo ga lahko spreminjali? In na koncu, kako ga spremeniti, ko se nam bo zato znova ponudila priložnost? Opazovala sva te knjige in občasno jemala ven naslove, ki so naju pritegnili. V rokah sva držala po nekaj knjig in ves čas najdevala kaj zanimivega. Tessa je obnemela. S polic je ob naju pritiskalo vse to znanje, zbito v tem zaprtem, prašnem antikvariatu, spremenjenem v mačje skrivališče. Spraševala sva se, ali bodo vse to mukoma, tako s premislekom kot z izkušnjami nakopičeno znanje znova odkrivali kaki novi mladeniči in dekleta? Ali jim bo postalo napotek za življenje ali dekoracija na novih policah? Ali bodo v svojih bojih znova ponavljali iste napake? Ali pa bodo odgovor našli v čistosti svojih prepričanj, ki bodo šla z roko v roki s pristajanjem na svet, kakršen je? Kot živi večina od nas – skoraj vsi, razen ljudi, kot je Tessa …« (str. 235)

Gornji odlomek iz romana nas lahko zavede. V njem namreč ne gre samo za knjige o vprašanju, ki je natisnjeno tudi na naslovnici: Kaj sploh pomeni boriti se za boljši svet? Gre bolj za zgodbo o ljudeh, ki so to poskušali, skozi celo 20. stoletje in do naših dni. To pa so počeli v znamenju rdeče zvezde petokrake, tiste, ki je vzšla z oktobrsko revolucijo. Zanjo pravijo, da je leta 1989 zašla in da ne bo nikdar več vzšla. A naj tudi jaz ne zavajam. V tej knjigi ne gre za ta vprašanja na teoretični, temveč na praktični ravni, za napeto zgodbo, pravi politični triler, ki ga doživljata mlada junaka Igor Štiks in Tessa Simon, ko skušata rekonstruirati in razvozlati zgodbo skrivnostnega W. Ta pa naj bi bil hkrati Walter in Wladimir. Jima uspe? Tega ne povem, berite. Povem pa, da je ta knjiga prava bralna poslastica za vse, ki so nas navdihovale zgodbe prevratniškega leta 1968. Za tiste, ki jih niso, pa poučno branje o tem, da prevratniške ideje in zgodbe ljudi, ki so se zanje zavzemali, niso bile le zablode. In svet zaradi njih ni slabši …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / torek, 29. avgust 2017 / 12:18

Zadovoljni s poletno sezono

Na Soriški planini so sklenili poletno sezono. Z obiskom so zadovoljni, saj je bil veliko večji kot lani.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 22. januar 2023 / 18:35

Brumnika je nasledil Rovšek

V četrtek, 12. januarja, je bil v Celovcu občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ene od dveh osrednjih kulturnih organizacij Slovencev na Koroškem. Sestrska organizacija je Krščanska kulturna zveza....

GG Plus / nedelja, 22. januar 2023 / 18:33

Poškodbe glave (2)

Pretekli petek smo v podlistku predstavili Društvo Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave. Vanj se je pred kratkim včlanila Jožica Markelj iz Bistrice pri Tržiču. Trenutek je življenje družine Ma...

GG Plus / nedelja, 22. januar 2023 / 15:32

W

»Knjige so bile povsod okrog naju, na vseh stenah stanovanja, pa tudi na mizi in po tleh. Walter jih je za potrebe antikvariata jasno klasificiral. Zgodovina delavskega gibanja. Marx, Enge...

Gospodarstvo / nedelja, 22. januar 2023 / 15:31

Poziv upravi in vladi

Sindikat poštnih delavcev je prejšnji teden vlado in upravo Pošte Slovenije pozval, naj poskrbita, da bo izvajanje njihove temeljne dejavnosti država ustrezno ovrednotila in financirala.

GG Plus / nedelja, 22. januar 2023 / 15:29

Koželjev Janez, 1864–1925

Po nekaj zelo uspešnih gospodarjih se rod Aleša (1821–1902) nikakor ni uspel postaviti na trdna tla. Aleš se dolgo ni uspel poročiti, dokler mu domači župnik pri 39 letih ni »zrihtal« dekl...