Igor Štiks, W, prevedla Aleksandra Rekar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2022, 294 strani

W

»Knjige so bile povsod okrog naju, na vseh stenah stanovanja, pa tudi na mizi in po tleh. Walter jih je za potrebe antikvariata jasno klasificiral. Zgodovina delavskega gibanja. Marx, Engels. Lenin. Marksizem. Spomini. Druga svetovna vojna. Oktobrska revolucija. Jugoslavija. Tito. Narodnoosvobodilni boj. Španska državljanska vojna. Nacizem. Sovjetska zveza. Holokavst. Obe Ameriki. Neuvrščeni. Nova družbena gibanja ... in, naposled, postsocializem. Knjige v desetinah jezikov, sad vseživljenjskega zbiranja, ki se je sukalo okrog ključnih vprašanj: Kako spremeniti svet? Kako smo ga spreminjali, ko smo ga lahko spreminjali? In na koncu, kako ga spremeniti, ko se nam bo zato znova ponudila priložnost? Opazovala sva te knjige in občasno jemala ven naslove, ki so naju pritegnili. V rokah sva držala po nekaj knjig in ves čas najdevala kaj zanimivega. Tessa je obnemela. S polic je ob naju pritiskalo vse to znanje, zbito v tem zaprtem, prašnem antikvariatu, spremenjenem v mačje skrivališče. Spraševala sva se, ali bodo vse to mukoma, tako s premislekom kot z izkušnjami nakopičeno znanje znova odkrivali kaki novi mladeniči in dekleta? Ali jim bo postalo napotek za življenje ali dekoracija na novih policah? Ali bodo v svojih bojih znova ponavljali iste napake? Ali pa bodo odgovor našli v čistosti svojih prepričanj, ki bodo šla z roko v roki s pristajanjem na svet, kakršen je? Kot živi večina od nas – skoraj vsi, razen ljudi, kot je Tessa …« (str. 235)

Gornji odlomek iz romana nas lahko zavede. V njem namreč ne gre samo za knjige o vprašanju, ki je natisnjeno tudi na naslovnici: Kaj sploh pomeni boriti se za boljši svet? Gre bolj za zgodbo o ljudeh, ki so to poskušali, skozi celo 20. stoletje in do naših dni. To pa so počeli v znamenju rdeče zvezde petokrake, tiste, ki je vzšla z oktobrsko revolucijo. Zanjo pravijo, da je leta 1989 zašla in da ne bo nikdar več vzšla. A naj tudi jaz ne zavajam. V tej knjigi ne gre za ta vprašanja na teoretični, temveč na praktični ravni, za napeto zgodbo, pravi politični triler, ki ga doživljata mlada junaka Igor Štiks in Tessa Simon, ko skušata rekonstruirati in razvozlati zgodbo skrivnostnega W. Ta pa naj bi bil hkrati Walter in Wladimir. Jima uspe? Tega ne povem, berite. Povem pa, da je ta knjiga prava bralna poslastica za vse, ki so nas navdihovale zgodbe prevratniškega leta 1968. Za tiste, ki jih niso, pa poučno branje o tem, da prevratniške ideje in zgodbe ljudi, ki so se zanje zavzemali, niso bile le zablode. In svet zaradi njih ni slabši …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / sobota, 5. november 2016 / 11:50

Buči morje Adrijansko

To prelepo pesem, ki spodbuja narodno zavest, sem prvič slišal pred šestdesetimi leti, ko so jo peli: Robežov Franci in brat Miha, Zrinšekov Francl (hotelir), Hariž, Vogvar i...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...