Igor Štiks, W, prevedla Aleksandra Rekar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2022, 294 strani

W

»Knjige so bile povsod okrog naju, na vseh stenah stanovanja, pa tudi na mizi in po tleh. Walter jih je za potrebe antikvariata jasno klasificiral. Zgodovina delavskega gibanja. Marx, Engels. Lenin. Marksizem. Spomini. Druga svetovna vojna. Oktobrska revolucija. Jugoslavija. Tito. Narodnoosvobodilni boj. Španska državljanska vojna. Nacizem. Sovjetska zveza. Holokavst. Obe Ameriki. Neuvrščeni. Nova družbena gibanja ... in, naposled, postsocializem. Knjige v desetinah jezikov, sad vseživljenjskega zbiranja, ki se je sukalo okrog ključnih vprašanj: Kako spremeniti svet? Kako smo ga spreminjali, ko smo ga lahko spreminjali? In na koncu, kako ga spremeniti, ko se nam bo zato znova ponudila priložnost? Opazovala sva te knjige in občasno jemala ven naslove, ki so naju pritegnili. V rokah sva držala po nekaj knjig in ves čas najdevala kaj zanimivega. Tessa je obnemela. S polic je ob naju pritiskalo vse to znanje, zbito v tem zaprtem, prašnem antikvariatu, spremenjenem v mačje skrivališče. Spraševala sva se, ali bodo vse to mukoma, tako s premislekom kot z izkušnjami nakopičeno znanje znova odkrivali kaki novi mladeniči in dekleta? Ali jim bo postalo napotek za življenje ali dekoracija na novih policah? Ali bodo v svojih bojih znova ponavljali iste napake? Ali pa bodo odgovor našli v čistosti svojih prepričanj, ki bodo šla z roko v roki s pristajanjem na svet, kakršen je? Kot živi večina od nas – skoraj vsi, razen ljudi, kot je Tessa …« (str. 235)

Gornji odlomek iz romana nas lahko zavede. V njem namreč ne gre samo za knjige o vprašanju, ki je natisnjeno tudi na naslovnici: Kaj sploh pomeni boriti se za boljši svet? Gre bolj za zgodbo o ljudeh, ki so to poskušali, skozi celo 20. stoletje in do naših dni. To pa so počeli v znamenju rdeče zvezde petokrake, tiste, ki je vzšla z oktobrsko revolucijo. Zanjo pravijo, da je leta 1989 zašla in da ne bo nikdar več vzšla. A naj tudi jaz ne zavajam. V tej knjigi ne gre za ta vprašanja na teoretični, temveč na praktični ravni, za napeto zgodbo, pravi politični triler, ki ga doživljata mlada junaka Igor Štiks in Tessa Simon, ko skušata rekonstruirati in razvozlati zgodbo skrivnostnega W. Ta pa naj bi bil hkrati Walter in Wladimir. Jima uspe? Tega ne povem, berite. Povem pa, da je ta knjiga prava bralna poslastica za vse, ki so nas navdihovale zgodbe prevratniškega leta 1968. Za tiste, ki jih niso, pa poučno branje o tem, da prevratniške ideje in zgodbe ljudi, ki so se zanje zavzemali, niso bile le zablode. In svet zaradi njih ni slabši …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 30. januar 2009 / 07:00

Sanje ameriške tete

Danes bi bil Boštjan Hladnik star osemdeset let, zato bo morda zanimiv moj zapis iz "skupne" biografije.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 27. april 2011 / 07:00

Uspelo jima je

Zaključili smo skupno akcijo Gorenjskega glasa in športnega centra Prošport Preoblikujte svoje telo, v kateri sta sodelovali Špela Tičar in Gizela Zaplotnik pod osebnim trenerstvom Damjana Frasa. Obe...

Kultura / sreda, 27. april 2011 / 07:00

O soški postrvi

V Galeriji Kranjske hiše je na ogled fotoreportaža z naslovom Reševanje soške postrvi avtorja Luke Dakskoblerja.

Zanimivosti / sreda, 27. april 2011 / 07:00

V Škofji Loki tekmovali lesarji

Dijaki enajstih slovenskih lesarskih šol so v Škofji Loki tekmovali na Lesariadi 2011.

Slovenija / sreda, 27. april 2011 / 07:00

Grims predlaga uzakonitev celotne Zdravljice kot himne

Ljubljana - Poslanec Branko Grims (SDS) ob 20. obletnici slovenske osamosvojitve predlaga spremembe v zakonu, po katerih bi Zdravljico kot himno v prihodnje na najvišjih d...

Kultura / sreda, 27. april 2011 / 07:00

Generacija `70

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavljajo štirje kranjski slikarji iz "generacije" Jože Eržen, Jože Trobec, Franc Feldin in Alenka Kham Pičman.