Darifenacin učinkovito lajša težave zaradi PASM

Besedilo: Katarina Podnar
četrtek, 30. avgust 2007 / 06:00

PASM (sindrom prekomerno aktivnega sečnega mehurja) je bolezen, ki se pojavlja enako pogosto pri moških in pri ženskah: oboli 16 oziroma 17 odstotkov populacije.

PASM je pri ženskah štirikrat pogosteje povezan z uhajanjem vode (urgentno urinsko inkontinenco), pogostost pa s starostjo še narašča. Zdrav sečni mehur je rezervoar za zbiranje urina (seča), ki priteka po sečevodih iz ledvic. Stene mišice se raztezajo do volumna 400 ccm, ko se sproži refleksni mehanizem, ki narekuje krčenje mišic mehurja, kar povzroči njegovo izpraznjenje. Pri sindromu PASM gre predvsem za zmanjšano razteznosti mehurja, čigar krčenje sproži že najmanjša količina urina.

Zdravilna učinkovina darifenacinijev bromid

Težave s PASM in urgentno urinsko inkontinenco zdravimo v prvi vrsti z uporabo učinkovin, ki jih uvrščamo med muskarinske blokatorje, pojasnjuje doc. dr. Matija Barbič, specialist ginekologije in porodništva. Blokatorji muskarinskih receptorjev delujejo tako, da se vežejo na receptor na membrani mišične celice in s tem preprečijo njeno živčno vzdraženje in posledično tudi krčenje. V človeškem telesu se nahaja več vrst muskarinskih receptorjev, do danes jih je poznanih vsaj pet. Receptorji na mišičnih celicah mehurja so M3 receptorji. Darifenacijev bromid je selektiven antagonist mišičnih receptorjev M3, ki je glavni posrednik krčenja mišic sečnega mehurja. Zdravilna učinkovita očitno zmanjša prav aktivnost čezmerno aktivnega sečnega mehurja. in tako zdravi simptome, predvsem močno nujo in pogostnost mokrenj ter urinsko inkontinenco, pri kateri nastopi sprostitev sfinkra (mišice zapiralke), ki zadržuje vodo še preden pridete do stranišča.

Varno in učinkovito zdravljenje

Združena analiza podatkov iz treh kliničnih študij, pri katerih so ocenjevali stalne odmerke zdravila po priporočenih količinah, kažejo spodbudne rezultate. Ti so v testni skupini, ki je uživala odmerke zdravila po 7,5 miligrama in 15 miligramov na dan v primerjavi s placebom, pokazali značilno izboljšanje simptomov inkontinenčnih epizod, ki so se po številu zmanjšali. Zmanjšalo se je število urgentnih epizod, povečal pa se je volumen urina, kar je imelo za posledico manjše število mokrenj. Kar en od treh bolnikov je po zaključku zdravljenja dosegel normalno pogostost uriniranja. Zdravilo je bilo bolj učinkovito pri ženskah kot pri moških.

Brez negativnih vplivov na živčevje in srce

Zaradi muskarinskih receptorjev, ki so ne samo v sečnem mehurju, temveč tudi drugod po telesu, se lahko ob uporabi zdravil pojavijo tudi nekateri neželeni učinki. Poznamo pet podvrst teh receptorjev, ki so v različnih tkivih po telesu: žlezah slinavkah, prebavilih, očeh, srcu in osrednjem živčevju. Do neželenih učinkov pride zaradi blokade muskarinskih receptorjev, ker zdravilo potuje po vsem telesu, čeprav so, v primerjavi z drugimi sorodnimi učinkovinami, manj pogosti in blažji: približno 10 odstotkov bolnikov ima lahko suha usta, zapeko, glavobol, prebavne motnje, bolečine v trebuhu ali splošno slabo počutje. Redkeje, le pri odstotku, pa se lahko pojavi utrujenost, nahod, motnje spanja, zaspanost, kašelj, motnje vida, čuta in okusa, okužbe sečil ali rodil idr. Vendar pa so rezultati pokazali tudi, da zdravilo ne deluje negativno na živčevje in srce, saj je bila pojavnost negativnih dogodkov ista ko pri placebu.

Moteno uravnavanje delovanje mehurja

Predvsem starejši imajo zaradi procesov staranja ali drugih obolenj, na primer diabetesa, lahko moteno živčno uravnavanje delovanja mehurja. Zaradi tega po živcih avtonomnega živčevja, prihaja nenormalno veliko živčnih dražljajev. Zaradi krčenja mišičnih celic mehurja bolnike pogosto tišči na vodo, kar opisujejo kot nenaden, zelo močan občutek po takojšnjem odvajanju vode, sicer jim lahko urin tudi uide. Pri ženskah lahko simptome še dodatno poslabša pomanjkanje ženskih spolnih hormonov v menopavzi.

Vprašalnik za bolnike

Pri diagnosticiranju PASM si pomagamo z vprašalnikom. Odgovore točkujemo od 0 (nič) do 5 (zelo). Če je število točk 8 ali več, je tveganje za bolezen veliko. Bolnik odgovarja, kako pogosto ga motijo: pogosto uriniranje podnevi, neprijetna močna nuja po uriniranju, nenadna močna nuja po uriniranju skoraj brez vnaprejšnjega svarila, nehoteno uhajanje majhnih količin urina, uriniranje ponoči, zbujanje ponoči, ker morate na vodo, neobvladljiva, nenadna nuja po uriniranju in uhajanje urina, povezano z močno nujo po uriniranju.

Samopomoč pri PASM

Uhajanja vode pri PASM ne smemo mešati z uhajanjem vode pri stresni inkontinenci, ki jo povzroča oslabitev podpornih mišic, ki obdajajo sečnico in ki je pri ženskah najpogosteje starostna, pri moških pa posledica operacije prostate. Pri lajšanju težav, povezanih s SPAM, si bolnik lahko pomaga sam. V prehrani naj omeji pravo kavo, alkohol, sladkor. Poskusimo ga naučiti normalnega odvajanja vode. Pomagajo Keglove vaje, s katerim si utrjuje mišice, pa tudi vodenje urnika mokrenja. Metoda pomoči je tudi elektrostimulacija.

Izkušnja z zdravilom

Doc. dr. Matija Barbič, specialist ginekologije in porodništva: »Zdravljenje PASM je delno uspešno. To pomeni, da vseh neprijetnih simptomov ne moremo v celoti odpraviti, z zdravljenjem jih zgolj omilimo. Bolnike najpogosteje zdravimo z blokatorji muskarinskih receptorjev. Na tržišču je več vrst blokatorjev muskarinskih receptorjev, nekateri so manj selektivni, drugi bolj. Neselektivni blokatorji se vežejo približno enako na vse vrste receptorjev, selektivni pa se bolj vežejo na določen tip receptorjev. Posledično lahko zato neselektivni blokatorji povzročijo več stranskih efektov, ki pri zdravljenju niso zaželeni: hitro bitje srca, motnje spomina … Selektivnost seveda ni edini dejavnik pri sprožanju stranskih pojavov, ti so odvisni tudi od prehajanja zdravila v centralno živčevje, presnovnih procesov zdravila, načina doziranja zdravila … Na našem tržišču je registriranih več vrst muskarinskih blokatorjev. Generično so to propiverin, tolterodin, trospij, solifenacin in darifenacin. Darifenacin se zaradi kemične zgradbe najmočneje veže prav na M3 receptorje, posledično zato najmočneje blokira živčno vzdraženje mišic v steni mehurja, vpliva pa tudi na žleze slinavke. Bolniki po prilagoditvi doze zdravila – ta je lahko 7,5 ali 15 miligramov enkrat dnevno – opisujejo manj težav zaradi prekomerno aktivnega mehurja, kot stranski pojav pa najpogosteje omenjajo suha usta, včasih tudi zaprtost. Stranskih učinkov zaradi delovanja v centralnem živčnem sistemu pri darifenacinu niso potrdili. Ugodne učinke zdravljenja izzovejo tudi ostale omenjene učinkovine, ki sicer niso deklarirane kot selektivni blokatorji muskarinskih receptorjev. Pri tem so stranski učinki sicer lahko izrazitejši, vendar je to zelo individualno pogojeno. Vse omenjene substance so se namreč v primerjalnih študijah po svetu izkazale kot varne in učinkovite. Pri predpisovanju zdravila se tako lahko zdravnik odloči za to ali ono substanco, terapijo pa prilagodi ali spremeni, če ne izzove ugodnega učinka, oziroma so stranski pojavi preveč moteči. Pomembno je, da bolnika opozori, da ugodni učinki ne nastopijo čez noč, da ne more pričakovati popolne odsotnosti motečih simptomov in da naj se v primeru izrazitih stranskih pojavov znova oglasi v ambulanti.«