Od koder je Stena res veličastna

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / sreda, 29. avgust 2007 / 06:00

Stenar (2501 meter) in Križ (2410 metrov) - Visokogorski kraški svet, skalna puščava, ki jo obdajajo mogočni vršaci, vsi krepko nad 2000 metrov. To so Kriški podi, kjer smo prejšnji teden končali turo na Bovški Gamsovec in kjer bomo danes nadaljevali z vzponom na Stenar in Križ.

Prejšnji teden smo se skupaj preko Bovškega Gamsovca odpravili do Kriških podov, tam prespali in zdaj je pred nami nov dan in nova tura. Tokrat se bomo povzpeli na Stenar in Križ ter se mimo Bivaka IV vrnili nazaj v Vrata. S Kriških podov se povzpnemo nazaj do Dovških vratc, kjer je križišče poti z vrha Bovškega Gamsovca, Sovatne, Kriških podov in Stenarja. Tipičen visokogorski Kras je poln zanimivih kraških pojavov, med katerimi prevladujejo škraplje, ki so v milijonih let nastale s pomočjo vode.

Na Dovških vratcih (2180 metrov) se obrnemo levo in sledimo markacijam za Stenar. Vzpon na vrh je lahek in nezahteven. Pot pelje v smeri Stenarskih vratc, sedla med Stenarjem in Križem. Zavije ostro desno, da se izogne zgornji strmini. Previdnost na vzponu velja zaradi grušča. Na vrhu Stenarja boste stali 2501 meter visoko in pred vami ter za vami se bo odprlo Julijsko kraljestvo. Na severu se bo bohotila žena Triglava, mogočna Škrlatica, pred njo drzna Dolkova špica; pogled proti zahodu se bo ustavil na Razorju in Planji, v ozadju bo viden Prisojnik. In pogled proti jugu, Triglav in njegova Stena v vsej svoji prvinskosti; na vzhodu pa Rjavina in Cmir. Mogočna Stena, zibelka slovenskega alpinizma, z vršno piramido Triglava in Kredarico, je z vrha Stenarja najlepša; od tod se dobro vidi vsa njena veličina.

Ko se boste spuščali z vrha Stenarja nazaj na Stenarska vratca, se pod njimi obrnete desno. Vzpon na Križ, 2410 metrov, je zahtevnejši kot na Stenar, saj je na njegovi južni strani nekaj izpostavljenih mest. Križ je precej zapostavljena gora, saj je običajno le prehodna, kot samostojen vrh je pozimi pribežališče za turne smučarje. Z vrha Križa je Škrlatica še bližje in morda bi se veljalo povzpeti tudi na njo. Moj plan tisti ponedeljek je, žal, pokvarilo vreme. Megla in črni oblaki so me pregnali nazaj v dolino, čeprav sem to kasneje obžalovala. Ampak je že moralo biti tako.

Z vrha Križa se skozi ozek prehod med dvema skalama ter po zavarovani poti spustite do sedla, ki se združi s potjo iz Pogačnikovega doma. Sledimo poti za Škrlatico ter vstopimo v še eno kamnito puščavo Na rušju. Na tem delu poti je treba oprezno slediti markacijam, kajti poti ni, saj hodimo po kamnitih podih. Markacije nas vodijo desno, proti vzhodu. Kmalu bomo v daljavi zagledali pločevinasti bivak. Bivak IV, 1980 m, leži pod severnim ostenjem Stenarja in mimo njega vodi pot proti Škrlatici. Tik pod bivakom je razpotje, ki vas usmeri desno v gruščasto dolino, nič kaj prijetno, pravzaprav zoprno pot in do Aljaževega doma v Vratih vas čaka še dobro uro strmega spusta. Ena od možnosti zaključka je tudi sestop preko Kriške stene do Koče v Krnici, kjer vam bo prijazen oskrbnik Nace Zupan postregel s čim "na žlico".

Kriški podi kot izhodišče za turo vam nudijo kup variant. Ena je zgoraj opisana, lahko pa se podate tudi na Razor, od tam pa preko Zadnjega okna po Jubilejni poti na Prisojnik, od koder boste sestopili na Vršič. Ta prelep visokogorski svet, poln neokrnjene, divje, prvinske narave, kar vabi, da ga obiščemo. Ampak zavedajte se, da so to ture, ki zahtevajo fizično in psihično kondicijo, ter pravilno opremljenost gornika. Upam le, da bo vreme še nekaj časa lepo in da se bomo še lahko povzpeli kam pod oblake. Srečno!