Raje manj pokrajin

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / torek, 28. avgust 2007 / 06:00

V članku »Raje manj pokrajin«, objavljenem v Gorenjskem glasu 17. avgusta 2007, so opisani rezultati javne razprave o predlogu vlade za določitev območij pokrajin, njihovih sedežev in imen. Izvemo, da je bil odziv dober ter da se občine pretežno strinjajo z vladnim predlogom; zapisano pa je tudi, da tri občine (Bohinj, Bled in Gorje) k vladnemu predlogu območij pokrajin v Sloveniji niso poslale mnenja, da je občina Žirovnica predlagala ustanovitev pokrajine Zgornje Gorenjske, in da se tako občini Tržič kot Radovljica potegujeta za sedež iste, Gorenjske pokrajine.

Slednje ne drži. Župani občin Zgornje Gorenjske, torej Kranjske Gore, Jesenic, Žirovnice, Radovljice, Bleda, Gorij in Bohinja, ki se jim je pridružil še župan občine Tržič, so na svoji redni seji koordinacije županov oblikovali enotno stališče do vladnega predloga delitve Slovenije na pokrajine ter ga posredovali v obravnavo občinskim svetom. Razen v občini Tržič so predlog podprli sveti vseh občin Zgornje Gorenjske. Na podlagi sklepa županov je vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko enotno stališče v imenu vseh občin posredovala Razvojna agencija Zgornje Gorenjske. Stališče pa je sledeče:

Občine Zgornje Gorenjske se s predlogom Vlade Republike Slovenije glede območij pokrajin v Sloveniji ne strinjajo; podpirajo stališče, da bi morale biti pokrajine v državi določene glede na zmožnost lastnega preživljanja in razvoja in se zato strinjajo s predlogom delitve Slovenije na največ osem pokrajin. V primeru, da bo število pokrajin večje, pa vztrajajo pri stališču, da je do svoje pokrajine upravičena tudi Zgornja Gorenjska in sprejemajo predlog za začetek postopka ustanovitve pokrajine z imenom Zgornja Gorenjska, ki zajema območja Občine Kranjska Gora, Občine Jesenice, Občine Žirovnica, Občine Radovljica, Občine Bled, Občine Gorje in Občine Bohinj.

Stališče županov občin Zgornje Gorenjske temelji na prepričanju, da bi pri delitvi države na pokrajine moralo prevladati mnenje stroke. Ta daje prednost delitvi na šest do največ osem pokrajin, dopušča pa tudi nekaj drugačnih delitev; ena od teh predvideva tudi pokrajino Zgornjo Gorenjsko, nobena različica pa ni enaka vladnemu predlogu. Če bo vlada vztrajala pri štirinajstih pokrajinah ter predlogu zakona o financiranju le-teh, je za Zgornjo Gorenjsko samostojna pokrajina bistveno ugodnejša z vidika financiranja, še vedno pa je tudi bližja predlogu stroke kot pa vladni predlog. Stališče vlade, ki zagovarja svoj predlog s politično realnostjo, upošteva v odločitvi o območjih pokrajin posamične interese, ki se uveljavljajo na netransparenten način. S svojim predlogom občine Zgornje Gorenjske želijo tako tudi pokazati, da se s takim pristopom ne strinjajo in ne pristajajo zgolj na vlogo subjekta v politični realnosti.

Za koordinacijo županov Zgornje Gorenjske

Stevo Ščavničar