Nežo in ženina Primoža so od doma s pesmijo in kozarcem cvička pospremili starološki fantje.

Šrangarji so spali kar pod mlaji

Starološki fantje so v soboto po starih običajih v zakonski stan pospremili Nežo Bevk, ki jo je v Kokro odpeljal ženin Primož Bergant.

Škofja Loka – »Neža je tako »fejst« punca, da ji težko postavimo vrednost. Zato smo se odločili, da Primož ne bo plačal Neže, ampak samo minimalno carino zanjo,« je 1500 evrov, kolikor jih je moral starološkim fantom odšteti ženin Primož Bergant, preden so mu izročili prikupno nevesto Nežo, obrazložil šrangar Jure. Denar so si seveda fantje pošteno prislužili, saj so že v petek zvečer v »frejčkovi« gmajni posekali dve ogromni drevesi, ju nato olupili in postavili tam, kjer je cesta skozi Staro Loko najbolj ozka. Ponoči se od mlajev niso premaknili, zjutraj, ko je ženin s pričo in prijatelji prišel po nevesto, pa so čez cesto zapeljali kmečki voz. Preden so ga spet umaknili, pa ni bilo dovolj, da se je ženin izkazal s široko odprto denarnico, pač pa je moral prestati še precej garaških preizkušenj, od žaganja hloda, jahanja do ribarjenja.

»Primož je res fant, ki se ne ustraši nobenega dela. Čeprav ima kot inženir elektrotehnike v Iskratelu zahtevno službo, se razume na domača opravila in za dober zakon je tudi to pomembno,« je ženina pohvalila nevestina mama Mira. Celo oče Tone, ki je v soboto moral oddati že drugo od dveh hčera, je bil zadovoljen. »Čeprav sem si želel, da vsaj ena od deklet ostane doma, pa sem vesel, ker Neža odhaja v res lep kraj, v Kokro, kje sta si uredila stanovanje pri Primoževih starših,« je povedal, medtem ko se je 33-letni ženin Primož dokazoval pred šrangarji, sosedi, sorodniki in seveda pred Nežo, ki ga je potrpežljivo čakala na drugi strani ceste. »Skupaj sva leto in pol, za roko pa me je zaprosil pozimi na smučarji. Privolila sem, čeprav je pred menoj še leto dni študija na Akademiji za likovno umetnost. Ko pa bom končala študij, pa bo čas tudi za otroke,« je povedala 24-letna nevesta Neža, sedaj že gospa Bergantova, ki je nato v obleki barve šampanjca in zlatih čeveljcih blestela tudi na poročni slovesnosti v škofjeloški Žigonovi hiši in v cerkvi v Kokri. Ohcet z osemdesetimi svati se je nadaljevala v Hiši kulinarike Jezeršek v Sori pri Medvodah, kjer so za dobro razpoloženje poskrbeli tudi člani ansambla Storžič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 7. oktober 2017 / 08:18

Na Triglav kot pravi Slovenec

Indijec Mehtab Singh, ki že šesto leto živi v Kranju in ga mnogi poznajo predvsem po odličnih čajih iz njegove prodajalne Indija Koromandija, je v Sloveniji odkril novo strast, planinarjenje. In že na...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.