Nova hala za nadaljnji razvoj
Na mestu prve proizvodne hale Domela iz Železnikov so zgradili novo, ki omogoča postavitev sodobne proizvodnje. Postali so tudi dobavitelj avtomobilske industrije, v prihodnosti pa stavijo na gorivne celice.
Železniki – Konec julija so v družbi za proizvodnjo elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Domel Železniki začeli proizvodnjo v novi dvorani, ki so jo zgradili na tovarniškem dvorišču po tem, ko so tam porušili sicer zanimivo okroglo proizvodno dvorano. Direktorica dr. Jožica Rejec nam je pojasnila, da je bila okrogla dvorana, postavljena je bila ob nastanku podjetja pred več kot petdesetimi leti, sicer zanimiv objekt, zamišljen tako, da naj bi bila v sredini orodjarna, okoli pa proizvodni trakovi. Vendar sodobni proizvodnji kljub spremembam in dograjevanju objekt ni več ustrezal, zlasti ni omogočal širjenja in nujne rasti.
Še enkrat večja hala
Okroglo halo so tako med lanskim kolektivnim dopustom podrli in opravili pripravljalna dela za gradnjo nove sodobne hale, ki se je pričela oktobra. Kot nam jo je opisal vodja investicij v Domelu Aleš Markelj, je nova hala v bistvu sestavljena iz dveh: prva je etažna, za proizvodnjo ulitkov iz BMC mas, druga pa nadstropna, kjer je spodaj skladišče, zgoraj pa so montažni prostori. Nova hala je umeščena med tri že obstoječe objekte in je zasnovana tako, da so mogoči dostopi v vse tri. Skupaj ima 4.700 kvadratnih metrov, kar je še enkrat več od stare okrogle hale. Nova hala pomeni tudi ureditev komunikacij – logističnih poti, in tudi bistveno boljše delovne razmere, saj so bili v stari hali problemi z ogrevanjem, imeli so težave s streho. Gradnja ni bila preprosta, saj so bili drugi objekti z inštalacijami vezani na nekdanjo okroglo halo. Vrednost investicije (skupaj z rušenjem prejšnje hale) je tako dosegla med 3,7 in 3,8 milijona evrov brez opreme, seveda so si pri tem pomagali s krediti.
Domel stopa v avtomobilsko industrijo
Za Domel je znano, da je imel v preteklih letih kar nekaj težav s prodajo svojih izdelkov, saj so začeli nekateri veliki odjemalci ob vse bolj globaliziranem trgu seliti proizvodnjo na Kitajsko. V novi proizvodni hali so postavili proizvodnjo komponent iz že omenjenih BMC mas (poliestri okrepljeni s steklenimi vlakni, ki nadomeščajo aluminijaste odlitke), kar je zelo perspektivna proizvodnja, ki jo nameravajo še širiti, in montažo sesalnih enot, ki jih izdelujejo za Philips. Pomembna novost pa je, da so v Domelu pred kratkim podpisali dolgoročno pogodbo s Hello in Continentalom za izdelovanje elektronsko komutiranih koračnih motorjev za avtomobilske žaromete za vozila BMW in Volkswagen. V prvi polovici leta sicer v Domelu niso dosegli vsega, kar so z letnim planom načrtovali, pričakujejo pa, da bodo v drugi polovici zamujeno nadoknadili.
Gorivne celice – program prihodnosti
Sicer pa se v Domelu – enem od redkih slovenskih podjetij, ki izredno veliko vlaga v razvoj, intenzivno ukvarjajo s programom izdelave komponent za gorivne celice. Lani so že sklenili razvojno pogodbo s kanadskim podjetjem Hydrogenics, za katerega izdelujejo namenska puhala za dovajanje zraka v gorivne celice, letos pa so na začetku leta ustanovili tudi podjetje Domel energija, saj so postali razvojni dobavitelj omenjenih puhal za vse večje proizvajalce gorivnih celic. Prav pomembno izboljšanje teh puhal, ki je vplivalo tudi na izkoristek samih gorivnih celic, je Domelu omogočilo, da ima pri razvoju te tehnologije vse pomembnejšo vlogo, predvsem pa vpogled v razvoj po svetu. Kot nam je povedal Aleš Markelj, ki je poleg vodenja investicij tudi direktor tega novega podjetja, sta energija in ekologija vsekakor čedalje pomembnejši temi, temi prihodnosti.
Gorivne celice namesto hrupnih agregatov
V Sloveniji sta že postavljeni dve gorivni celici, ki delujeta na Inštitutu Jožef Stefan, kjer proučujejo njuno delovanje. Kot povsem nova tehnologija v tem delu Evrope sta del projekta Ministrstva za obrambo, kjer želijo tudi tako pridobiti vir električne energije. Zanimiv način komercialne uporabe gorivnih celic je tudi energijska podpora (za neprekinjeno napajanje) telekomunikacijskim sistemom v primeru izpada električnega omrežja in prav v tej smeri že potekajo pogovori s Telekomom Slovenije. Gorivne celice bi namreč lahko nadomestile hrupne agregate, ki so v mestih tudi zaradi svojih izpuhov manj sprejemljivi in imajo probleme z zanesljivostjo delovanja ter staranjem goriva.
Potrebne bodo črpalke z vodikom
V Domelu energiji se poleg razvoja in proizvodnje komponent ukvarjajo tudi s promocijo tega novega vira energije. Državi so predlagali, da naj bi v prihodnjem letu, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji, evropske pomembneže vozili z avtobusi na gorivne celice in tudi s tem utemeljili deklarirano ekološko ozaveščeno predsedovanje. V razvojni resoluciji naše države do leta 2023 je uporaba gorivnih celic celo ena izmed prednostnih nalog, vendar je projekt ministrstva za okolje in prostor o nakupu petih avtobusov na gorivne celice in ureditvi vsaj dveh črpalk, kjer bi bilo mogoče taka vozila preskrbeti z vodikom, potonil. Če želimo, da se bodo omenjene usmeritve iz resolucije začele uresničevati, pravi Markelj, bo treba v Sloveniji zgraditi vsaj 12 črpalk z vodikom in kupiti vsaj tristo vozil s tovrstnim pogonom. Navsezadnje v tej smeri prihaja tudi pritisk iz Evropske unije, saj čez Slovenijo potekajo pomembni transportni koridorji.