Nominator 263

Besedilo: Gorazd Šinik
Kategorija: Prosti čas / petek, 17. avgust 2007 / 06:00

Ko me je pred dnevi, ob zaključku Tedna golfa na Bledu, Sušnikova Verena, poročena Slavec, nasmejana vabila v Kranjsko Goro na nov turnir, si nisem dal, da bi se mi za ritjo podrl kozolec.

Naša upokojena šefinja Leopoldina Bogataj - Poldka, je očitajoče povedala zgodbo o kozolcu in riti, če smo kdaj kaj »sfalili«. Pa niti ne gre za čas kislih kumaric, ali dopustniški avgust. Le druščina okoli te, svetovno vse bolj množične, popularne in privlačne igre, je na moč zanimiva. Pod vtisom rahlega »musklfibra«, vzrok gre zapisati »mahanju« z vadbenega odbijališča s stanovskim kolegom Mirkom Kunšičem, me je povabilo seveda pritegnilo. Še vedno pa se mi je smejalo zadnji golfski smešnici z Bleda. Dupljanec Mirko Kunšič, odličen fotograf, le za slabi dve leti upokojen novinar, te dni se je časnikarsko reaktiviral, je srčno zasvojen igralec, član Golfskega kluba Eagle, velja za enega najboljših poznavalcev vse »sorte« zanimivosti s travnatih površin. Tako mi je oni dan, simbolno, ni kaj, predstavil Slavčevega najmlajšega, devetletnega Vida, četrtorojenega mami Vereni in očetu Tomažu. Mirko mi je nasul kup informacij. Čigav, da je »tamau«, in da igra noro dobro. »Hendikep 17!« me spozna s simpatičnim mladeničem, navihanega pogleda. Mirko se brez zadržka skloni in mlademu zvezdniku, ki je otroške igre dobesedno zamenjal z golfom, zaveže čevelj. Saj veste, ko bo zamenjal najbolje plačanega športnika, golfista Tiger Woodsa, bova nemara takrat imela lažji dostop do njega – Vida Slavca, s tem več informacij in boljše slike. Se vidimo pod Porentovem domom, na tradicionalnem turnirju med kluboma, domačim KC Kranjska Gora, ki ima za domicilno igrišče pri sosedih v Trbižu, in GC Eagle z Brnika, si rečemo. Velja. In čeprav je minulo soboto polival dež in je skoraj vonjala jesen, sem se veselil snidenja s tem športno družabnim moštvom. Klub v Kranjski Gori so ustanovili julija 1999, z veliko volje pa so, vsaj za poletno zimski turistični kraj, prišli do premajhnega igrišča, leta 2001. In od takrat naprej jim dogaja, da je le kaj. Tudi letos so, četrtič zapored, povabili v goste prijateljski klub Eagle z Brnika, ki ima vsaj za enkrat svoj domicil na nepokošenih travnikih za letališčem. Dež se je vljudno končal, številna golfska druščina pa je po igralnem pravilu »texas scramble« v igralne pare razporedila s kar osmimi igralci na luknjo. Ja, kranjskogorsko igrišče za zdaj premore le šest igralnih lukenj. Zato je bilo igralnih obhodov več, da jim je uspelo odigrati obveznih 18. Medtem ko nekaterim res ni šlo od rok in so krivili težavno igrišče, je ženskemu paru Mirjani Benedik, tajnici kluba in partnerki v igri z Jano Arman, kazalo dobro že v prvem obhodu. Obe sta neutrudni članici kluba in igralki vseh obveznih klubskih turnirjev. Mirjana, dekliško Vavpotič, v mladosti je bila članica, za tisti čas nadatraktivne plesne skupine Krik, med prvim aktivnim počitkom pove, da pravi krajevni turnir šele sledi. Jutri, v soboto se jim namreč zgodi sila pomembno srečanje med »Tazgornimi« (Rateče-Podkoren) in »Taspodnimi« (Kranjska Gora). »Pridi, bo fino,« še pove, preden zamahne z novo palico v igro proti najdaljši luknji, dolgi 245 metrov. In mi na smeh zleze, ko na »patanju« - zadnjem približevanju k luknji, spoznam, včasih šefa marketinga v Živilih. »Ja, Jože,… bravo, bravo. Kaj pa hribi« Smeh! Jože, zdaj zaposlen v Mercatorju v Mariboru, sestavlja precej močno gorenjsko ekipo Živil v prvem sosedu, izpod brk pove, da hribi so še in da je golf prav tako. Zadaj pa se skozi grlo, morda še od kod globlje, smeji Branku Skubicu, za prijatelje je že dolga športna leta Lungo. Včasih košarkar, Lungo je posrečen prevod za dolgo, dolgin torej, ostaja zvest športu. Kot terapevt, bioenergetik in maser je precej časa sodeloval z vaterpolisti, od leta 2000 pa spremlja plavalno reprezentanco. »Letos ne igram veliko, sem bil s plavalci v Avstraliji, saj veš, skozi je nekaj,…« se pokrit z razpoznavnim avstralskim širokokrajnikom smeji, kot bi se trgal hrib. Bolj umirjeno, dajala sta videz popolne koncentracije in nadzora nad igro, pa sta bila soigralca Gregor Šenk in Tomaž Slavec. Grega je najstarejši sin iz mizarsko-pohištvene družine Šenkovih iz Britofa in igra peto leto. Osebni rezultat (Hcp.) se mu vztrajno niža, Tomaža, drugorojenega od treh sinov Glasovemu Igorju Slavcu in njegovi Ančki, pa zagotovo še nekaj časa ne bo uspelo ujeti. Slavčev Tomaž, stomatolog kirurg, je namreč z igro, ki je že nekaj let njihov »družinski« šport, povsem prevzet. Le da mu je žena Verena v zadnjih dneh »nabila« boljši Hcp, ki ga bo skušala izboljšati na prihajajočem Seniorskem evropskem prvenstvu, ki se začenja v ponedeljek na Bledu. Ob koncu je bila še torta, ki sta jo postregli Zvezdica Mihelič, prav tako odlična v igri in ena od zmagovalk dneva ter predsednikova žena Mirjana. Predsednik Grega Benedik, včasih član naše prve zlate generacije alpskega smučanja, se je gostujočemu predsedniku GC Eagle Stanetu Bobnarju, sicer direktorju aeroinženiringa na, hm, Aerodromu Brnik, zahvalil z lepo, tradicionalno plaketo. Gostiteljem pa so člani s »pastirskega igrišča« namenili čudovit steklen klubski pokal, prvič predstavljen pred jubilejno desetletnico kluba Eagle, ki jo bodo praznovali 8. septembra. Na Bledu, ne ob Jožetu Pučniku. »Pardon«, ob letališču Jožeta Pučnika. Dobro igro seniorkam na evro-prvenstvu! In vsem vam, pri katerikoli že igri.