Gorki bo očistil porečje Save

Projekt preskrbe z vodo in čiščenja odpadnih voda, ki bo združil 18 občin, je vreden več kot sto milijonov evrov.

Kranj – Gorki (skrajšano Gorenjska komunalna infrastruktura) je kratica, ki pomeni dograditev in obnovo vodovodnih sistemov ter sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda na povodju Zgornje Save. »V projektu je združenih 14 občin, ki spadajo v gorenjsko statistično regijo, razen štirih občin škofjeloškega območja, ki porečje Sore urejajo z lastnim projektom, poleg pa so v projekt GORKI vključene še občine Medvode, Komenda, Vodice in Mengeš iz osrednjeslovenske regije,« o velikosti projekta pravi Slavka Zupan iz Regionalne razvojne agencije Gorenjska (BSC Kranj), ki v imenu gorenjskih občin usklajuje pripravo projektne in investicijske dokumentacije.

Oba gorenjska projekta (za Zgornjo Savo in Soro) sta velika in potencialna prejemnika denarja iz evropskega kohezijskega sklada, kjer bo veljalo pravilo: kdor prej prijavi projekt (s polno dokumentacijo), ima več možnosti prejema evropskih sredstev. S kohezijsko politiko EU spodbuja in podpira gospodarski, družbeni in okoljski razvoj držav članic in s tem skuša zmanjševati razlike v razvitosti med državami EU. »Iz kohezijskega sklada je možno črpati denar za gradnjo glavnih, primarnih kanalov, kar pomeni, da bo treba sekundarne kanale v ulicah in do posameznih stavb reševati na drug način, hkrati pa se bodo iz istega naslova financirale tudi gradnje čistilnih naprav, večjih od dva tisoč PE,« razloži Zupanova, ki izhodiščno vrednost obeh projektov ocenjuje na okvirno sto milijonov evrov. Natančna vrednost obeh projektov bo znana sredi avgusta, ko bo zaključena presoja vseh naložb znotraj projekta.

Kilometri kanalizacijskega sistema v Mestni občini Kranj

Projekt za celotno porečje operativno vodi Komunala Kranj, ki vsem gorenjskim občinam daje strokovno tehnično podporo, torej jim skuša skupaj s projektanti predlagati tehnično kakovostne in najbolj optimalne projektne rešitve čiščenja in odvajanja odpadnih voda in preskrbe z vodo. V prihodnjih mesecih bo zelo pomembno, da bodo občine (torej tudi Mestna občina Kranj) zbrale služnostne pravice lastnikov zemljišč, kjer bo potekala trasa glavnih vodov, saj brez soglasij evropskega denarja ne bo.

Gorenjska je s svojimi okoljskimi projekti umeščena v Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, kar predstavlja možnost za koriščenje kohezijskih sredstev. Podlaga za umestitev v nacionalni program je bila predinvesticijska študija odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter obnovo vodovodnih sistemov in zaščite vodnih virov za Gorenjsko, izdelana leta 2006. »Projekti znotraj Gorenjske regije so izdelani po skupinah občin, ki problematiko odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda rešujejo s skupno čistilno napravo. Gradnja vodovodnih sistemov (izboljšanje kakovosti preskrbe s pitno vodo in zmanjševanje vodnih izgub) se bo prilagajala gradnji kanalizacijskih sistemov, razen skupnega sistema za preskrbo z vodo, ki občine preskrbuje iz Krvavškega vodovoda in je bila v ta namen podpisana skupna pogodba o upravljanju,« je razložil Jan Kristijan Juteršek s Komunale Kranj. Najpomembnejša investicija na območju Kranja je rekonstrukcija Centralne čistilne naprave in gradnja 77 kilometrov primarnih in sekundarnih kanalizacijskih vodov s pripadajočimi objekti (črpališča, razbremenilniki, zadrževalni bazeni).

Oddaja vloge novembra letos

»Za porabo sredstev kohezijskega sklada je treba pripraviti investicijsko in projektno dokumentacijo ter vlogo, na njeni podlagi pa Evropska komisija oziroma pristojni organ v Sloveniji izda odločbo o koriščenju denarja, v kateri so natančno navedeni vsi pogoji izvedbe investicij in plačilo izvedenih del. Za območje porečja Zgornje Save predvidevamo oddajo vloge konec leta,« pravi Juteršek in dodaja, da se bodo sekundarni infrastrukturni vodi financirali iz strukturnih skladov oziroma z denarjem za razvoj regij, denarjem države za razvoj lokalne infrastrukture, denarjem občin in drugih virov (proračunska sredstva, priključnine, investicijska cena storitev, krediti ...). »Poudariti moramo tudi, da denarja EU in države ni na pretek oziroma so sredstva omejena in ne zadoščajo za pokritje vseh okoljskih naložb v porečju Zgornje Save,« dodaja Slavka Zupan.