Zaključek popisa do konca meseca

Za večino prebivalcev Gorenjske in Kranja je popis stavb in delov stavb že zgodovina, čeprav so jih popisovalci obiskali pred komaj nekaj meseci. Nas čez čas čaka nepremičninski davek?

Nekatere lastnike so v preteklem mesecu popisovalci obiskali še enkrat in znova »grozijo« z globo, ki »nevestnežem« nalaga plačilo do 2.500 evrov kazni. Koliko nepremičnin je popisanih, zakaj popisovalci zvonijo še enkrat, zakaj ob povratnem klicu (po naših izkušnjah) nikoli ne vedo »za kateri primer gre«, zakaj grozijo z globami, kdaj bo popis končan in zakaj se bo uporabljal … Odgovore na ta vprašanja so nam dali na Geodetski upravi RS, vodja sektorja za kataster stavb Ema Pogorelčnik.

Do 29. julija letos je bilo v Sloveniji popisanih skoraj 1,6 milijona stavb in delov stavb oziroma 86,09 odstotka vseh. Na Gorenjskem so prek popisnih centrov na Jesenicah, Kranju, Radovljici in Škofji Loki v povprečju popisali 92,62 odstotka stavb in delov stavb, na območju popisnega centra Kranj pa slabih 88 odstotkov. »V popisnih centrih Jesenice, Radovljica in Škofja Loka smo (kakor še v drugih 23 centrih) v večini terenski del popisa že končali, v popisnem centru Kranj pa bomo večino terenskega dela popisa končali konec julija, delno pa zaradi dopusta lastnikov še v avgustu,« nam je pred dvema tednoma povedala Ema Pogorelčnik in kot razloge za počasnejši popis nepremičnin naštela kompleksno tipologijo gradnje in nerešeno lastniško strukturo, nepripravljenost lastnikov nepremičnin na popisovalca in tudi pomanjkanje popisovalcev. Glede na odgovor vodje sektorja za kataster stavb, bi lahko izluščili, da je na Gorenjskem največji problem v Kranju.

Popisovalca še ni bilo

V primerih, kjer lastnikov stavb ali delov stavb popisovalci še niso obiskali, Geodetska uprava naproša, da pokličejo v najbližjo pisarno geodetske uprave in se dogovorijo za popis na geodetski upravi ali pa počakajo na prihod popisovalca. Ob tem poudarjajo, da morajo lastniki v popisu nepremičnin sporočiti podatke o vseh stavbah in delih stavb, katerih lastniki so. Glede na izkušnje, ki smo jih imeli s popisovalci, kot smo zapisali v uvodu, smo na upravo vprašali tudi, katere zahteve so morali izpolnjevati popisovalci.

»Najprej smo izbirali uslužbence geodetske uprave, nato uslužbence drugih državnih organov, nato pa še druge, ki so bili zainteresirani za izvajanje popisa. Ti so morali izpolnjevati več pogojev, kot je polnoletnost, slovensko državljanstvo, aktivno obvladanje slovenskega jezika in da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja,« odgovarja Pogorelčnikova. Med dodatnimi kriteriji so upoštevali tudi komunikacijske sposobnosti, prijaznost, vljudnost, znanje uporabe zemljevida, vozniški izpit, lastno prevozno sredstvo, mobilni telefon in čitljivo pisanje. Vse to so popisovalci morali pokazati tudi na preizkusu znanja, z opravljenim izpitom pa so si pridobili naziv popisovalca.

Globe do 2.500 evrov

Zakaj ti izurjeni popisovalci nekatere lastnike obiskujejo znova in jim prek uradnega obvestila grozijo z globo 2.500 evrov? »V nekaj primerih se je že zgodilo, da so popisovalci na posamezno lokacijo prišli dvakrat. Do tega je prišlo v primerih, ko smo v vmesnem času med popisom nepremičnin prejeli po upravnem postopku elaborat za vpis v kataster stavb. Ker gre za dva časovno vzporedna postopka, podatki popisa pa še niso dokončno obdelani in zato evidence še niso povezane, lahko v teh primerih pride do napake z naše strani. Do dvakratnega obiska popisovalca lahko pride tudi v procesu zaključevanja popisa nepremičnin, ki je glede na količino stavb in delov stavb ter lastniško prepletenost kompleksen postopek. Vsekakor smo popisovalce pri popisu nepremičnin o teh primerih obvestili in jih prosili, da se udeležencem za to opravičijo. Hkrati pa se tudi mi opravičujemo lastnikom, kjer so jih popisovalci dvakrat obiskali. Pri tako velikem projektu, pride žal tudi do takega primera,« odgovarja sogovornica.

Naprej nas je zanimalo, zakaj takšno obveščanje, čeprav so lastniki s svojim podpisom jamčili točnost podatkov? »Po zakonu je lastnik dolžan dati podatke o vseh nepremičninah v svoji lasti. Če se lastnik odloči, lahko podatke, potrebne za izvedbo popisa, posreduje tudi najemniku ali uporabniku stavbe ali stanovanja in ta izpolni obrazec popisa skupaj s popisovalcem. Lastniki oziroma najemniki za točnost odgovarjajo tudi s podpisom izpolnjenega popisnega obrazca. Popisovalec je le pomoč lastniku pri izpolnitvi obrazcev,« odgovarja Ema Pogorelčnik. Dodaja, da bo v primeru dvoma o točnosti pridobljenih podatkih ukrepal geodetski inšpektor.

Zgolj priprava na uvedbo davka?

Na območju Gorenjske danes deluje še 111 popisovalcev, v Kranju 46. Na Geodetski upravi RS težko odgovarjajo na vprašanje, ali so popisovalci preobremenjeni, vedo pa, da so se nekateri bolje, drugi pa slabše organizirali. Koliko napak so zaradi tega ugotovili? »Nepravilnost podatkov bo ugotovljena šele na podlagi obdelave podatkov in njihove medsebojne primerjave oziroma primerjave z že vpisanimi podatki. O ugotovljenih nesoglasjih bo geodetska uprava opozorila lastnike. Če kljub opozorilom lastnik podatkov ne bo popravil, bodo predlagani ukrepi v skladu z zakonom,« odgovarjajo v Geodetski upravi. Popis naj bi zaključili do konca avgusta, obdelava podatkov pa naj bi bila končana do konca leta. V začetku prihodnjega leta bo vzpostavljen še register nepremičnin.

Z njim bo Geodetska uprava vzpostavila enotno bazo podatkov o nepremičninah na celotnem ozemlju Slovenije. S tem bomo dobili jasno sliko trga nepremičnin, ki bo omogočala pregled nad številom, starostjo, velikostjo nepremičnin, komunalno opremljenostjo ter vzdrževanostjo. »Podatki, ki jih bomo s popisom nepremičnin zbrali v večnamensko zbirko podatkov, bodo uporabni za prostorsko planiranje in ne nazadnje tudi za posameznike, ki jih bodo potrebovali pri prometu z nepremičninami,« je razložila Ema Pogorelčnik in dodala, da bo ena izmed že zakonsko predvidenih uporab registra nepremičnin tudi množično vrednotenje nepremičnin. Druga večja uporaba registra nepremičnin je predvidena za izvedbo naslednjega Popisa prebivalstva v letu 2011, ki naj bi ga Statistični urad RS izvedel z uporabo obstoječih registrov. O tem, da bo imela s tem vlada na razpolago tudi popolno evidenco ob morebitni uvedbi davka na nepremičnine, na Geodetski upravi RS ne govorijo.