Kako dolgo še?

Graščak Kersnik z Brda je sprožil plaz polemik ob zapisu medvojnih dogodkov. Jeseničan Fon, član ZB, se je tudi oglasil, Brdo so namreč požgali partizani. Fon je v zmoti, ko zapiše, da so domobranci nastali zaradi mobilizacije na Hitlerjeve fronte. Prvi, ki so se ognili temu, so bili pristopniki v NOB. Na Gorenjskem so se domobranske enote osnovale šele leta 1944, tedaj je že pojemala mobilizacija v Wermacht. Fonov pristop k tej tematiki je precej »kosmat«, ker ne upošteva okoliščin.

Kot je bila okupacija nemški zločin, tako je bila velik zločin tudi revolucija pod plaščem NOB. Osvoboditev in NOB da, revolucija ne! Tu se je Slovenija razdelila, kar traja še danes … Brez revolucije bi se v Sloveniji leta 1945 zgodilo to, kar se je šele leta 1990. Prestajali smo zato petdesetletno pustolovščino neljubega režima z obilico eksperimentov in reform po Kardelju, nakar so tudi avtorji teh spoznali, da je bodočnost le v samostojni Sloveniji in v parlamentarni demokraciji.

Leta 1941 je partija razglasila, da je boj proti Hitlerju dovoljen le pod rdečo peterokrako. Kdor tega ni upošteval, je bil odstranjen. Slovenski četniki so bili firerjevi nasprotniki na lastno pest, pa so jih zato partizani iztrebili. VOS je prva leta vojne pobil več tisoč Slovencev, ki bi utegnili nasprotovati revoluciji. Zato so nastale vaške straže, ki s kasneje prerasle v domobrance. Domobranci so kolaborirali prisilno, tudi Hitler je zahteval, da je boj proti NOB in revoluciji dovoljen le pod kljukastim križem. V takih razmerah je zelo trpelo prebivalstvo. Kdor je imel več sinov, je dal enega v NOB, drugega Nemcem, tretjega domobrancem in je tako blažil težave okupacije. Prvi domobranci na Gorenjske so bili dezerterji iz NOB, so že vedeli zakaj. Komisarji so namreč odkrito oznanili nove čase. Partizanska pesem se je glasila Slovenija junaška, sovjetska bodeš ti! Domobranska pesem je pa bila domoljubna in nenasilna, Slovenije ni obljubljala tujcem. Domobrance bremeni prisega, toda vsebina te je le svobodna Slovenija v združeni Evropi. Ali ni to bilo uresničeno v današnjih časih? Da! Proti koncu vojne so se domobranci preimenovali v Slovensko narodno vojsko. Bili so izdani in okupator je glavnino poslal v konclagerje, kjer so prišli v roke ilegalnim komunistom in bili odstranjeni. Maja 1945 je bila partizanska vojska na zahodni meji - v Trstu in Gorici - in domobranci bi z lahkoto zasedli preostalo domovino, toda Tito je poslala v Slovenijo več divizij z Balkana, zato so se domobranci umaknili na Koroško. Tu so bili spet izdani, Angleži so jih vrnili partizanom. Fon piše, da so bili zasluženo umorjeni. Ali res? Leta 1907 je Evropa sprejela konvencijo, da je kolaboracija dovoljena predvsem zaradi lajšanja okupacije in zaradi preživetja. No, komunizem se je pač požvižgal na vse konvencije.

Fon nadalje očita domobranske plače, ki so bile simbolne. Tudi civilna sfera je bil plačana, delovale so pošta, železnica, uprava, tovarne. V teh so službovali tudi privrženci NOB. A ti pa niso bili kolaboranti? Vso vojno je tekla nemška preskrba prebivalstva. Brez te preskrbe bi tudi ne bilo možno podpirati partizanov. Škofjeloški odred je z rekvizicijami in s preskrbo prehranjeval deveti korpus na Primorskem, saj je bilo Primorje izčrpano. Kaj pa osvobojena ozemlja? Na njih je bila revščina, tam okupator ni zalagal trgovin. Žirovci so morali npr. hoditi po osnovna živila na zasedena območja, domov grede so jim nabavljeno zaplenili partizani.

Svetinova Ukana je prva razkrila, da so kolaborirali tudi partizani, seveda taktično za potrebe revolucije. Dokazano je, da domobranci niso marali Nemcev, ti pa ne domobrancev. Po domobranskih postojankah so vohljali gestapovci z ubežniki s svojih front in več domobrancev je bilo v postojankah pod tujimi imeni. Ko so v Škofji Loki 7. aprila 1944 zajeli Nemci nad sto civilistov zaradi nekoristnega uboja nekega Nemca, so določili petdeseterico za ustrelitev. Naslednji dan so se tajno sestali partizani z gestapom in kolaborantsko izposlovali izpustitev pomembnih Ločanov. Okupator je vztrajal pri številu talcev in je v ta namen prignal iz Begunj in od drugod nadomestne žrtve, ki so bile pobite 9. februarja.

Fon še našteva domobranske zločine. Da, gotovo so bili, npr. Kozlarjeva gošča. Kaj pa zločini NOB v goščah pod Stolom, na Mežakli, Pokljuki, v Bohinju, da ne omenjam vseh povojnih pobojev, zaradi katerih je dandanes vsa Slovenija grob? Fon omenja obračune v Italiji in na Norveškem pa še kje. Norvežani so Kvislinga ustrelili, njegova žena je dobila žaro s pepelom. Kje leži naš Rupnik, so svojci dobili truplo? Na Norveškem so doživeli domobranci legitimen sodni postopek, ustreljenih je bilo manj kot petdeset od sto tisoč kolaborantov! Fonova mora so še Črna roka, pa Cerkev … Črna roka še ni realno raziskana. Uporabljale so jo vse v vojno vpletene strani. Cerkev in cerkve: Brez Cerkve Slovencev že davno ne bi bilo več, posledično tudi ne partizanov. V cerkve so se Slovenci zatekali že več kot tisoč let pred Tatari, Mongoli, Turki in seveda pred revolucionarji. V cerkev so se Slovenci redno zatekali tudi oboroženi, kljub Fonovim citatom iz evangelija. Povojni režim je samo na Kočevskem porušil sto cerkva. Zakaj? Fon se obrega ob davke v samostojni Sloveniji, brez katerih ne bi mogla država zagotoviti večkrat sumljivih partizanskih pokojnin in revolucionarnih privilegijev. Plačan je vsak miting Zveze borcev, vsak golaž in nosilci rdečih praporov, med slednje spada tudi Fon. Domobrance je Hitler plačeval samo eno leto, partizane Slovenija plačuje že nad šestdeset let.

Fon ni več samemu sebi zvest. Imam njegovo pisno zagotovilo, da ne bere domobranske propagande, pa je vendar bral Kersnikovo zgodbo. Seveda bi jo Kersnik objavil že davno, če ne bi vedel, da ga bo potem doletel le ričet, doživel bi Goli otok. Grad gori, grof beži, tako še danes poje Partizanski pevski zbor. Kako dolgo še … Debela Fonova laž je, da ni bil nikoli v partiji. V njej je sedaj, saj je ZZB partija po vseh merilih. Ali je hotel povedati, da je partija nekaj slabega, ko ni bil njen član? Veliko jih poznam, ki so bili prisiljeni vstopiti v partijo. Mnogi so pristopili prostovoljno, nekateri so se partiji ponujali, a niso bili uslišani. Tudi partija je imela kvalitetne kriterije in ravno vsake šleve ni sprejela! Fon naj sam ugotovi, kam spada po gornjih opcijah.

Fon je menda že ugotovil, da je avtor Desetega brata Jurčič, s Kersnikom sta pa spisala vsak pol Rokovnjačev. Pozdravljam vse slovenske desete brate, ki so to po volji revolucije. Francu Kersniku pa želim obilo uspehov pri obnovi gradu, požganega v rokovnjaških manirah.

France Jenko Podhomski

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mengeš / torek, 14. avgust 2007 / 07:00

Gorenjska cesta ni prevozna

Mengeš - V Mengšu že nekaj dni poteka intenzivna prenova Gorenjske ceste na odseku od mostu čez Pšato do industrijske cone. Delavci Cestnega podjetja Kranj so za svoja dela pridobi...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / četrtek, 12. junij 2014 / 10:50

Občine v turizmu brišejo meje

Zavod za turizem Cerklje je v Petrovčevi hiši pripravil razstavo Spoznajmo turistično zakladnico Slovenije, na kateri se predstavljajo občine Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Preddvor, Jezersko in Naklo...

Jesenice / četrtek, 12. junij 2014 / 09:31

Razgrabili rabljeno športno opremo

Jesenice – V športnem parku Podmežakla so se v petek začeli Dnevi športa, v sklopu katerih je Center za socialno delo (CSD) Jesenice zaključil akcijo zbiranja rabljene športne opreme Pomagajmo si z...

Gorenjska / četrtek, 12. junij 2014 / 09:30

Kopališča odpirajo svoja vrata

V Kamniku in v Radovljici so se kopalci v bazenu lahko hladili že minuli konec tedna, ostala gorenjska kopališča pa se odpirajo ta oziroma prihodnji konec tedna. Cene ostajajo enake kot lani.

Nasveti / četrtek, 12. junij 2014 / 09:30

V hladen gozd po slastne jagode

Gozdne jagode pozno pomladi in na začetku poletja sramežljivo vabijo v gozd. V hudi vročini, ki nas zdeluje te dni, je več kot zaželeno povabilo ljubkih zardevajočih lepotic, ki nas potrpežljivo čakaj...

Nasveti / četrtek, 12. junij 2014 / 09:29

Zelenjavni zavitek z jogurtovim prelivom

Zelenjavni zavitek je primeren kot samostojna jed ali kot priloga.