Smetlika za jasen pogled

Iz oči matere božje, kakor tudi pravimo smetliki (Euphrasia), skuhamo čaj, s katerim spiramo vnete oči ali veke, pa tudi od računalnika oslabele in solzne oči.

Navadna, toga, kranjska, mična, pritlikava ...

Na naših suhih travnikih in gričih raste precej vrst smetlike, ki so si na moč podobne in se vse več ali manj uporabljajo v zdravilne namene. Najbolj pogosto sežemo po navadni (Euphrasia rostokoviana) in togi (Euphrasia stricta) smetliki. Na kamnitih travnikih, pašnikih in tratah visoko v naših Alpah opazimo še kranjsko (Euphrasia cuspidata), pritlikavo (Euphrasia minima) in pisano (Euphrasia picta) smetliko. Tu in tam se pojavljata še liburnijska (Euphrasia liburnica) in mična (Euphrasia pulchella) smetlika, še bolj redki in zato zaščiteni vrsti pa sta laška (Euphrasia italica) in Marchesettijeva (Euphrasia marchesettii) smetlika. Pa še kakšna bi se našla. Vsem je skupno, da so polzajedalke, ki travam jemljejo za življenje potrebne snovi. Prve cvetijo že v juliju, še bolj pogosto pa naše oči in dušo razvajajo v jesenskem času. Nabiramo cvetoče zelišče, ki ga hitro sušimo in hranimo v dobro zaprtih posodah, kjer je varno pred vlago. Ljudska modrost pravi, da kadar smetlika zelo bohotno cveti, napoveduje hudo zimo.

Ker spominja na oči, jih tudi zdravi

O smetliki navadno razglabljajo le zeliščarji, medtem ko so jo njega dni poznali in uporabljali malodane vsi. V srednjem veku so z njo zdravili obolenja želodca, črevesja, dihal, oči. Dobro je vplivala na neodporne ljudi in krepila imunski sistem. Številna imena, ki so ji jih pridali ljudje, kot so čistak, griževka, kopalca, mačkine dušice, oči matere božje, otavnica, premagalka, trava sv. Lucije, vidova trava, vres, očec, sirotica, zobnica, pričajo o tem, da je bila med našimi dedki zelo v uporabi. Očem podobni cvetovi so dali povod stari ljudski medicini, da je smetliko imelo za zdravilno zel zoper bolezni oči. Stari nauk o signaturi oz. zaznamovanosti (rastlina naj bi bila zaznamovana ustrezno temu, kar zdravi) se je v mnogih primerih motil, pri smetliki pa naj bi v določenih pogledih imel celo prav. Odkrili so namreč, da dejansko vsebuje določene učinkovine, ki zdravijo vnetna obolenja oči.

Ljudska raba

V ljudskem zdravilstvu že od nekdaj uporabljajo smetliko proti vnetju robov vek in veznice, očesnemu ječmenu, zlepljenim očem, očesni utrujenosti, motnjam v vidu in pri težavah s kožo. Tudi stiški dohtar Simon Ašič je svetoval uporabo pri vnetju oči, za krepitev oči, oslabelih in utrujenih od branja in pisanja, dandanes predvsem od računalnika, pri vnetju veznic in vek, šarenice, zeleni mreni, čirih roženice, solzečih se očeh in nejasnemu vidu. Notranje naj bi koristila zoper kašelj, hripavost, bronhitis, nahod, gripo in zoper bolečine v želodcu.

Poparek, zavretek ali čajna mešanica

Čaj smetlike lahko pripravimo kot poparek ali zavretek. Čez žličko suhe cvetoče zeli prelijemo skodelico vrele vode ali pa skodelico hladne vode prelijemo čez žličko droge, zavremo in odstavimo. V obeh primerih pripravek po dveh minutah precedimo. Spijemo ga lahko največ dve skodelici na dan, saj prevelike količine dražijo sluznice in povzročajo zastrupitve. Dobro se obnese, če ga pijemo v obliki mesečne kure dvakrat na leto. Za izpiranje oči je lahko čaj nekoliko močnejši, zato uporabimo dve žlički droge na skodelico vode. Pokrit naj stoji petnajst minut. Ko se nekoliko ohladi ga uporabimo za obloge, obkladke ali kopeli za oči, dva- do trikrat na dan. Pri vnetih, solzečih se in utrujenih očeh ter pri zdravljenju ječmena na vekah bo še bolj zaleglo, če smetliki primešamo kamilico (Chamomilla recutita), ognjič (Calendula officinalis) ali seme komarčka (Foeniculum vulgare). Ta čaj se obnese tudi za izpiranje nosu pri močnem nahodu.