Naše male in velike pravice (3)

Zbiram pogum, da se za en dan prelevim v slepega človeka. Rada bi se srečala z vsemi ovirami, ki jih srečujejo na poti, in se kot videča oseba vprašala, kaj bi lahko storila, da bi bilo njihovo življenje »lažje«. Gre za to, da se zamislim, koliko pravic je spregledanih pri ljudeh, ki imajo posebne potrebe. Ne vem, kdaj bom dovolj odločna, da si že v postelji zavežem oči in se tako napotim v nov dan. Danes sem spet pomislila na to, ko sem srečala slepega fanta na cesti, kamor si še videči komaj upa stopiti. Zares občudujem slepe ljudi, ki se niso predali, ampak živijo svoje življenje naprej kot nekaj normalnega. Pred dnevi se je vrnila s potepanja po Avstraliji komaj 14-letna deklica, ki si je pač zaželela »videti« to deželo, čeprav ne vidi. V istem času se je nekaj njenih vrstnikov pošteno dolgočasilo, nekaj jih je poskusilo drogo, nekaj se jih je usmerilo v šport in podobne prostočasne dejavnosti. Dejstvo pa je, da imajo vsi enake pravice. Nekaterim ležijo na pragu, pa jih zjutraj iz ljube samovolje brcnejo stran, drugi se za te iste pravice borijo. Pravica do šolanje otrok s posebnimi potrebami še vedno pogosto izzveni: »kaj ti je treba tega bilo …«, ko si pa vendarle drugačen in bi lahko izbral lažji program ali pa sploh ne hodil v šolo … Slepi deček bi dal vse, da bi sedel med vrstniki v gimnaziji. Lahko bi, zmogel bi. Pa bo imel enake možnosti? Pravica do najboljšega zdravljenja in omogočanja optimalnih pogojev za življenje je tako smešna, sploh če jo postavimo ob bok vsem dobrodelnim akcijam, kjer se računa na usmiljenje ljudi, da bodo le primaknili kakšen krajcar za pripomoček, ki je nujno potreben. Ali pa za inkubator ali pediatrično kliniko. Ne maram pravic, ki so napisane na papirju in o katerih se piše enkrat jeseni, ko je teden otroka in privrejo na plan vse fotografije lačnih, bolnih in zanemarjenih otrok. Dan prej in dan kasneje pa življenje teče naprej, kot bi se balo ustaviti. S pravicami kar tako, zaradi lepšega.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Medvode / sobota, 18. april 2020 / 10:04

V Medvodah znova odprli tržnico in zbirni center

Medvode – Od srede je v Medvodah znova odprta tržnica. Deluje prilagojeno, skladno z odredbo poveljnika Civilne zaščite Medvode. Prodaja se bo do nadaljnjega izvajala vsako sredo med 8. in 12. uro...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 1. november 2013 / 13:32

Sončni Krvavec

Na Krvavec hodimo pozimi predvsem zaradi smučanja, poleti pa zaradi planinskih sprehodov in razgleda v dolino. Fotograf Primož Pičulin je izbral dobro stojišče, z macesnom prekril direktne...

Slovenija / petek, 1. november 2013 / 13:29

Zamejski šport, del slovenskega športa

Ugledna družba se je pretekli petek zbrala v Drumlovi gostilni Pri stari pošti/Alte Post v Ziljski Bistrici/Feistritz an del Gail. Slovenska športna zveza iz Celovca, krovna organizacija s...

Škofja Loka / petek, 1. november 2013 / 13:18

Pri izbiri odločile reference

Direktor Direkcije RS za ceste Gregor Ficko je v torek v Škofji Loki pojasnil, zakaj je razpisna komisija za nadaljevanje del pri gradnji obvoznice izbrala Gorenjsko gradbeno družbo.

GG Plus / petek, 1. november 2013 / 13:03

Čakajoč na večno življenje

Krščanstvo, ki nas uči, da je smrt le stanje na poti iz zemeljskega v večno življenje, je v srednjem veku tudi na naših tleh močno spremenilo kulturo smrti in pokopa, ki je obstajala dotlej. Na nekoli...

GG Plus / petek, 1. november 2013 / 13:02

Bolnišnica v soteski, odrešilna zamisel

Partizansko bolnico Franjo je ustanovil gorenjski rojak, doktor Viktor Volčjak (1913–1987), bil je tudi njen prvi predstojnik. Zanimivo je brati, kako se je odločil za gradnjo bolnice v skriti soteski...