Rada sta kot pes in mačka

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 13. avgust 2007 / 06:00

Boštjan Romih se je pred meseci vrnil na radio, kjer je pravzaprav začel svojo medijsko pot. Z Ivjano Banič skušata polepšati jutra poslušalcem Radia 1, ki se večkrat lahko nasmejijo njunim obračunom in drezanju.

Boštjan Romih se je pred meseci vrnil na radio, kjer je pravzaprav začel svojo medijsko pot. Z Ivjano Banič skušata polepšati jutra poslušalcem Radia 1, ki se večkrat lahko nasmejijo njunim obračunom in drezanju. Tako je tudi zunaj etra. Že pri našem intervjuju je, denimo, Boštjan na vprašanje za Ivjano 'stari ste …' in 'študirate pa …', hudomušno pripomnil: »Točno tako! Stara je in študira – kako bi se prebila skozi faks!« A mu 24-letna Ivjana, absolventka ekonomske fakultete, ni ostala dolžna: »Haha, hvala sodelavec. Pozabil si, da zdajle študiram tudi, kako ti bom vrnila tole. A revanš bo v etru.« No, malo bo še morala počakati, saj se je Boštjan pred dnevi razveselil naraščaja in si je vzel dva prosta tedna za družino.

Boštjan, kakšni so ob naraščaju zdaj vaši dnevi?

»Ni prehudo, vse druge obveznosti sem odpovedal. Dan je za zdaj miren otrok, v glavnem drema, se hrani, vmes pa radovedno gleda okrog. Zdi se mi, da lahko drugega otroka doživljam še bolj intenzivno – preprosto zato, ker ni več tiste negotovosti in zakrčenosti kot pri prvem.«

Ivjana, vas naraščaj še ne mika?

»Hm, zdaj še ne. Si bom pa do svojega trenutka otroke še naprej 'izposojala'.«

Mislite, da bi vam Boštjan zaupal v varstvo svoja otroka?

Ivjana: »Imam kar nekaj prijateljic, ki imajo otroke, tako da z veseljem čas preživljam z njihovimi. Kot prostovoljka sem bila na morju več let zapored kos večjim skupinam otrok iz socialno ogroženih družin ter gluhim in naglušnim otrokom na taboru. Mislim, da bi bila kos tudi njegovima dvema. Boštjan, kaj praviš?«

Boštjan: »Ivjano sem že nekajkrat videl, kako je navdušena nad otroki. Naravni talent! Svoja bi ji brez skrbi zaupal v varstvo.«

Boštjan, kako je bilo po dolgem času spet sesti za radijski mikrofon? Pred meseci, ko še niste delali na radiu, ste mi dejali, da se vam, bivšim radijcem pogosto 'kolca' po radiu in da boste morda kdaj le znova sedeli za radijski mikrofon – podočnjaki gor ali dol …

»Spomnim se tega stavka, ja. No, poglejte, do vsega tega je dejansko tudi prišlo – do mikrofona in podočnjakov! Na Radiu 1 sem dobil velik izziv, ki me je pritegnil predvsem zaradi visokih profesionalnih meril in jasne želje: biti boljši. Vstajam sicer ob 4.20, kar ni najbolj človeku prijazno, ampak jutranje delo na radiu ima poseben čar, ki zaspanost v trenutku odžene. Sploh pa je občutek, da skupaj prebujamo Slovenijo, preprosto enkraten.«

Ali zdaj kaj pogrešate televizijo in oddajo Na zdravje?

»V resnici mi televizijske počitnice pridejo zelo prav. Pomlad je bila ubijalsko naporna, in čeprav zdaj delam vsako jutro na radiu, se mi to zdi prava milina. Ampak, avgust je tu in kmalu bomo morali sesti za mizo tudi s televizijsko ekipo. Z Jasno se tu in tam slišiva, a o oddaji ne govoriva prav dosti. Že kmalu nama bo skozi ušesa ven gledala.«

Ivjana, kako ste vi začeli delati v medijih?

»V srednji šoli sem bila urednica šolskega časopisa. Nato sem na lokalni televiziji kratek čas vodila mladinsko oddajo. Med študijem sem čisto slučajno, v iskanju zaslužka, za dve leti pristala na Radiu Antena, kjer sem se zaljubila v mikrofon. Najina romanca še vedno traja, vendar že pol leta na Radiu 1. Ne predstavljam si, da bi delala karkoli drugega. To je popolnoma drug svet, v katerega poslušalca povabiš s svojim glasom, interpretacijo, mu poskušaš narisati sliko, ki je, drugače kot televizijski gledalec, nima.«

Kdo od vaju je bolj jutranji tip? Je težko vstajati tako zgodaj?

Boštjan: »Prvi hip začutim jok telesa, ki bi rado ostalo med rjuhami, že čez nekaj minut pa se mi duh sprijazni z budnostjo. Že ko sedem v avto, se mi zazdi tako zgodnje odhajanje na delo nekakšen privilegij. No, saj sem malo starejši od nje in prihajam v leta, ko človek rabi že manj spanca. (smeh) Včasih se mi Ivjana kar smili, z eno nogo še študentka, pa mora tako zgodaj vstajati ... Ampak je pa vzdržljiva! Po cel teden zdrži z nekaj ur spanja na noč – mlada kri, nimaš kaj.«

Ivjana: »Če tebe po novem zbuja otroški jok, mene vsako jutro zbudijo kar tri budilke. Za vsak slučaj, ker obstaja možnost, da bi se ob štirih zjutraj samo obrnila na drugo stran in podaljšala spanec, ki ponavadi traja le štiri ure in pol na noč. Pri prebujanju pa pomaga tudi kava, ki jo skuha Boštjan ob prihodu v studio. Ponavadi je on tam vsaj pet minut pred mano. Malce zamudim pa samo zato, da je meni ni treba kuhati.« (smeh)

Sta se poznala, še preden sta začela voditi jutranji program?

Boštjan: »Videla sva se že, potem sva se skupaj uvajala ... Spoznavati sva se začela šele, ko je šlo zares, torej v etru. In še vedno se spoznavava. Super je, da nama uspe drug drugega presenetiti. Tako dobi eter nekaj spontanosti.«

Ivjana: »Če bi že pri tistih dveh, treh naključnih srečanjih vedela, da bova nekoč sodelovala, bi bila takrat še bolj vljudna in prijazna, kot sem bila.«

Večkrat slišimo, kako drezata drug drugega. Je tako zunaj studia?

Boštjan: »O ja, ko se mikrofoni ugasnejo, se znava še bolj drezati. Če bi se v vsem strinjala, bi bilo dolgčas, z veseljem sva kot pes in mačka.«

Ivjana: »Pri Boštjanu mi je všeč, da zna sprejeti šalo na svoj račun, še bolj pa to, da mi nikoli ne ostane dolžan.«