Škof Jernej Legat iz Naklega

Besedilo: Damijan Janežič
Kategorija: GG Plus / petek, 10. avgust 2007 / 06:00

Letos se spominjamo 200. obletnice rojstva, 160. obletnice posvetitve za škofa, leta 2005 smo se spominjali 130. obletnice smrti nakljanskega rojaka dr. Jerneja (Bartolomeja) Legata, ki je leta 1846 zasedel mesto tržaško-koprskega škofa.

Rodil se je 16. avgusta 1807 v mežnariji v Naklem. Njegov rod po očetovi strani je izviral iz Lesc, po mamini strani pa iz Nove vasi pri Radovljici. Starša sta se leta 1807 priselila v Naklo, kjer je oče služboval kot cerkovnik, organist in učitelj. V njuni družini se je rodilo osem otrok. Poleg Jerneja so študirali še trije otroci: Jožef, ki je bil nato uradnik v Rovinju, Franc, doktor medicine, zdravnik v Višnji Gori in v Kamniku ter Anton, pravnik, zaposlen v Trstu. Sin Pavel se je priženil na Jagoščevo kmetijo v Naklem, od koder se je Legatov rod razširil v Naklem in v Strahinju.

Jernej se je najprej šolal pri svojem očetu, nato pa v Kranju in Ljubljani, kjer je dokončal gimnazijo. Najprej se je odločil za pravniški poklic, a se je že po dveh mesecih vrnil z Dunaja in odšel v goriško bogoslovje, kjer ga je 19. septembra 1830 goriški nadškof in stric po mamini strani Jožef Baland, posvetil v duhovnika. Na poti v Avguštinej na Dunaj se je 20. februarja 1831 ustavil v Naklem in slovesno ponovil novo mašo. 17. novembra 1833 je doktoriral iz teologije.

Po vrnitvi v Gorico je postal dvorni kaplan pri nadškofu Jožefu Balantu in poučeval dogmatiko v bogoslovju. Po stričevi smrti leta 1834 je prestopil v tržaško-koprsko škofijo. Sprejel je službo škofijskega notarja in kanclerja, leta 1838 je bil imenovan za župnika mestne župnije sv. Marije Velike v Trstu. 11. januarja 1844 ga je avstrijska vlada imenovala za gubernijskega svetnika v Benetkah.

Po smrti škofa Mateja Ravnikarja ga je cesar 7. oktobra 1846 imenoval za tržaško-koprskega škofa. Imenovanje je 21. decembra potrdil še papež Pij IX. Legat je pastiroval škofiji, ki je obsegala ozemlje Trsta z okolico, Kras, Brkine, slovensko Istro in polovico hrvaške Istre. V njej so živeli štirje narodi: Slovenci, Hrvati, Italijani in Nemci. Prva Legatova skrb je bila namenjena povečanju števila župnij. Imenoval je dvanajst novih župnij in štiri lokalne kaplanije. Poleg tega je bilo zgrajenih in dograjenih enajst cerkva, za kar sta škofija in mesto Trst dobila papeževo pohvalo. Odprl je semenišče za bogoslovce četrtega letnika, poklical kapucine v mesto in jim zaupal duhovno oskrbo v mestni bolnišnici, leta 1862 je blagoslovil novo ubožnico.

Veliko skrb je posvečal duhovnikom in skušal povečati njihovo število, kajti škofija je s svojimi duhovniki lahko zapolnila le polovico župnij. V tržaških cerkvah je od duhovnikov zahteval oznanjevanje božje besede v slovenskem jeziku. Izdajal je škofijski list, pastirska pisma, pri srcu so mu bila verska združenja in družbe, pospeševal je slovensko šolstvo, podpiral slovenske časopise, zvesto opravljal pastirske vizitacije v škofiji. Bil je oče ubogih, med katere je vse razdelil, kar ga je večkrat spravilo v denarne težave.

Leta 1858 se je v Rimu poklonil svetemu očetu, v letih 1869 in 1870 se je udeležil prvega vatikanskega cerkvenega zbora. Za zasluge sta ga odlikovala cesar in papež.

Devetega februarja 1875 ga je zadela možganska kap, 12. februarja pa je umrl. Na njegovo željo so ga pokopali v kapeli Dobrega Pastirja pri kapucinih v Trstu, kjer so mu postavili doprsni kip in ploščo. Na različnih stavbah v Trstu je vzidanih še vsaj pet plošč, na katerih je vklesano njegovo ime. Tudi župnija Naklo je svojemu rojaku leta 1882 v prezbiteriju župnijske cerkve sv. Petra postavila doprsni kip in ploščo.

Tisti Nakljanci, ki ohranjamo spomin na pomembne osebnosti iz naše preteklosti, smo v mesecu aprilu počastili spomin nanj z razstavo Naš škof Jernej Legat, 14. aprila pa smo se podali na izlet po stopinjah Jerneja Legata v Trst.