O starem radovljiškem grbu
V aprilski in junijski številki časopisne priloge Moja Gorenjska sta bila objavljena prispevka Tineta Rezarja o radovljiškem grbu. Sprva se sicer nismo imeli namena odzvati na njegovo pisanje, po objavi drugega članka pa je bilo žal treba napisati nekaj vrstic.
Najstarejši radovljiški grb je lahko iz 12. stoletja, najverjetneje pa je iz 13. stoletja, ko so iz bližnjih Rodin v Radovljico prenesli sedež župnije. Najstarejši ohranjen pečat mesta Radovljice, na katerem je videti omenjeni grb, je iz leta 1514. Lik na pečatni legendi je lahko vse kaj drugega kot sodnik dežele ali celo »občinski človek«. Na mnogih ohranjenih grbih evropskih mest in trgov je upodobljen zaščitnik kraja, ki drži v rokah podobo oziroma maketo kraja.
Da bi okoli leta 1000 »sodnik dežele, izbran v Radovljici« (tedaj ni bilo ne Radovljice in posledično tudi ne sodnika dežele iz Radovljice) hodil v drugo deželo (iz kranjske marke v vojvodino Koroško) ustoličevat vojvodo, je pa na moč vprašljivo.
Za razjasnitev zgoraj navedenih dilem bi bilo dobro, če bi Tine Rezar bralcem Moje Gorenjske pojasnil, na osnovi katerega ali katerih grbov rokodelskih cehov je bil izdelan radovljiški grb. Prosimo, navedite vire ali objavite slike. Zanimivo bi bilo tudi izvedeti, kateri »sodniki dežele iz Radovljice« (prosimo, poimensko) so hodili na Koroško ustoličevat vojvode. Vljudno prosimo za navedbo virov ali objavo slikovnega gradiva.
Za podobo in zgodovino svojega grba
zaskrbljeni meščani Radovljice