Koruzni hrošč okoli letališča

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 3. avgust 2007 / 06:00

V posebnem nadzoru so koruznega hrošča prvič našli in potrdili na območju Brnika in Šenčurja, gre pa za izolirano najdbo.

Brnik - Koruzna polja v bližini letališča pri Brniku in Šenčurju je napadel koruzni hrošč, zato je Fitosanitarna uprava RS 26. julija tamkajšnjim kmetom poslala odločbe, v katerih jim nalaga izvedbo ukrepov za izkoreninjenje tega karantenskega škodljivca, ki so ga v Sloveniji prvič opazili leta 2003 v Pomurju. »Po naših podatkih je odločbo prejelo približno petdeset kmetov, ki imajo koruzna polja v žariščih napada koruznega hrošča. Razmejeno območje pa je precej večje, saj se razteza čez pretežni del Kranjskega in Sorškega polja,« je pojasnila Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo na oddelku za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj.

Kmetje, ki imajo koruzna polja v žarišču izolirane najdbe s polmerom najmanj enega kilometra, morajo na podlagi pravilnika o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča izvajati predpisane ukrepe. Najpomembnejša ukrepa sta ustrezno kolobarjenje (koruza se na istem zemljišču lahko sadi samo enkrat v treh zaporednih letih) in zatiranje koruznega hrošča z insekticidom do konca obdobja odlaganja jajčec v letu odkritja koruznega hrošča in v naslednjem letu. Kot je napovedala Kalanova, za prve dni v septembru pripravljajo sestanek s kmeti s prizadetega območja, na katerem se bodo pogovarjali ravno o ukrepih zatiranja in omejevanja škodljivcev.

Poleg najpomembnejših ukrepov je v žarišču izolirane najdbe prepovedano premeščanje svežih rastlin koruze in njenih svežih delov izven žarišča v določenem obdobju, premeščanje zemlje s koruznih polj izven žarišča prek celega leta, prepovedano je tudi spravilo koruze v določenem obdobju. Zahtevano je čiščenje kmetijskih strojev, ki se uporabljajo na koruznem polju, tako da se očistijo zemlje in njenih ostankov pred zapustitvijo žarišča, in odstranjevanje samoniklih rastlin koruze na poljih, kjer se koruza ne prideluje. V varnostnem območju s polmerom šest kilometrov okoli žarišča je po pravilniku treba poskrbeti za ustrezno kolobarjenje (dvoletno) ali ustrezno insekticidno zatiranje koruznega hrošča.

Koruzni hrošč je eden najpomembnejših škodljivcev koruze, škodo na posevkih pa povzročata tako hrošč kot njegova ličinka. Hrošči se poleti hranijo na mladih koruznih listih, kasneje pa na svili in cvetnem prahu koruznih rastlin. Največjo škodo delajo ličinke, ki živijo v tleh in se prehranjujejo na koreninah koruze. Najprej objedajo koreninske laske, kasneje pa vrtajo rove v korenine, zato ima koruza slabšo oskrbo s hranili in vodo, rastline slabše rastejo, pogosto poležejo, pridelki pa so nižji.

Najprimernejši čas za zatiranje odraslega koruznega hrošča je od 28. julija do 15. avgusta, ko je njegovo število največje in samičke začno odlagati jajčka v zemljo, sporoča fitosanitarna uprava. V koruzi je za zatiranje hroščev dovoljena uporaba pripravka decis 2,5 EC, škropljenje pa je treba opraviti zvečer, ko ni vetra, o njem pa je treba predhodno obvestiti čebelarje.