Med sosedi 49

V nedeljo, 5. avgusta, bo pri Marijini božji poti na 1700 metrov visokih svetih Višarjah/Monte Santo di Lussari pri Trbižu v Kanalski dolini v Italiji tradicionalno višarsko srečanje Slovencev iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva. Ob 8. uri zjutraj se bo v Žabnicah začel križev pot do vrha gore, ob pol enajstih pa bo pri cerkvi, v primeru slabega vremena pa v domu dr. Lamberta Erlicha (rojen je bil v Kanalski dolini) predavanje Berte Golob z naslovom In ne vpelji nas v skušnjavo – premislek v odnosu do materinščine. Opoldne bosta v višarski cerkvi maša, ki jo bo daroval mariborski pomožni škof Peter Štumpf, in po njej kulturni program. Organizatorja srečanja na Višarjah sta Zveza evropskih izseljenskih duhovnikov in Rafaelova družba, ki praznuje stoletnico delovanja v Sloveniji. Njen ravnatelj je župnik iz Podbrezij Janez Rihar. Njene glavne naloge so pomoč slovenskim zdomcem in izseljencem po svetu pri ohranjanju slovenstva in katolištva ter zbiranje gradiva. Rafaelova družba je začela delovati v Sloveniji leta 1903 kot pomožni odbor dunajske družbe, leta 1907 pa je na pobudo takratnega ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča začela delovati kot samostojna podružnica, ki je že leta 1908 ustanovila v New Yorku center za pomoč Slovencem, ki so prihajali v Ameriko.

Nedeljsko srečanje na Višarjah bo v kratkem času že drugi dogodek, pomemben za Slovence v Kanalski dolini. Konec preteklega tedna so bili na Trbižu Slovenski kulturni dnevi. Organiziralo jih je Slovensko kulturno središče Planika za Kanalsko dolino in so bili tudi priložnost, da so domačini in turisti spoznali slovensko kulturo in običaje. V program so vključili pogovor o vlogi slovenske skupnosti v Kanalski dolini pri razvijanju mednarodnega sodelovanja, ki je potekal na trbiški občini.

Na Koroškem še posebej Slovenci težko čakajo na 1. januar 2008, ko bodo na osnovi shengenskega sporazuma odstranjene mejne kontrole med Slovenijo in Avstrijo. Generalni tajnik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Karl Hren je povedal, da se skuša gospodarstvo južnega dvojezičnega dela Koroške čim bolje pripraviti na to novost, zato so izdelali projekt Shengen-Chance in vanj vključili tudi Gospodarsko zbornico Slovenije in občine na obeh straneh meje. Pravi, da bo odstranitev mejnih kontrol podirala tudi meje v glavah. Staro vprašanje, kje bo potekala meja, bo zamenjalo novo, ki se glasi: kako se bomo znašli v odprtem gospodarstvu v odprti Evropi. Predsednik koroške gospodarske zbornice Franz Pacher pa je za časnik Slovencev na Koroškem Novice povedal, da se bo zaradi tega sedaj razvojno zaostala južna Koroška hitreje razvijala. Projekt Shengen-Chance je poleg dežele Koroške in Slovenske gospodarske zveze sofinancirala tudi Evropska unija.