Deskal bi po puščavi

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Prosti čas / petek, 10. december 2010 / 06:00

Peter Vode je sredi oktobra kot prvi izmed finalistov šova Slovenija ima talent izdal debitantski album z dvanajstimi skladbami, od tega je kar deset njegovih avtorskih skladb in dve priredbi.

S ploščo, izdano v družinski samozaložbi, ostaja zvest samemu sebi in svojemu stilu. Poslušalcem ponuja rockovsko ploščo, v celoti posneto v angleškem jeziku. S prvimi odzivi na album je zelo zadovoljen. »Glede na to, da albuma niti še nismo začeli kaj dosti reklamirati, nam prodaja gre zelo dobro. Dobro se prodaja tudi na koncertih, kjer prodamo tudi po trideset CD-jev naenkrat. Menda takih številk ni ravno lahko doseči,« je zadovoljen Peter. Z najstniškim idolom iz Dola pri Ljubljani smo se pogovarjali tudi o snemanju videospota za skladbo Sad night, ki bo izšel v naslednjih dneh, povprašali smo ga o šoli, medijski prepoznavnosti, zaupal pa nam je tudi, ali je samski … Intervju je nastal po snemanju videospota v Ledeni dvorani na Bledu, kjer so se v trenutku okoli njega zgrnile številne oboževalke in tudi nekaj oboževalcev, ki so pred tem igrali občinstvo na njegovem 'koncertu'. Za nekaj minut nam ga je vendarle uspelo 'izvleči' iz primeža množice …

Peter, na tvoj avtogram zdajle čaka še sto punc. Ti gre to kdaj na živce?

»Kadar sem 'fejst' utrujen, mi gre malo na živce, ampak tudi to je treba narediti. Če ne bi bilo oboževalcev, tudi mene ne bi bilo. Vsem sem hvaležen za podporo.«

Kdaj komu odkloniš avtogram?

»To se pa do zdaj še ni zgodilo.«

Dotakniva se snemanja videospota. Danes ste snemali zadnjo sceno – koncert, večino materiala pa si med jesenskimi počitnicami posnel v Egiptu. Je bilo snemanje naporno? Ti je bilo v Egiptu všeč?

»O, Egipt … (smeh) Snemali smo bolj kot ne vsak dan, z menoj je bila ekipa z režiserjem Kristijanom Vrtačnikom na čelu. Nekaj časa smo bili na ladji na Nilu, snemali smo v puščavi, šli smo do piramid … Super je bilo, ob snemanjih smo imeli vseeno nekaj časa za oglede in sprostitev.«

Se boš torej nekoč vrnil v Egipt?

»Zagotovo. Želim si poskusiti 'bordati' po puščavskem pesku. To mora biti noro.«

Je skladba Sad night sicer tvoja najljubša?

»V bistvu ne morem reči, katera mi je najljubša. Zagotovo je ta skladba zelo priljubljena med oboževalci. Na Facebook mi pišejo, katere skladbe so jim najbolj všeč in Sad night se vedno pojavi med njimi.«

Večino pesmi na novem albumu si napisal sam. Kdaj najlažje ustvarjaš?

»Najboljše ideje mi padejo na pamet zvečer in ponoči. Takrat dobim tisto pravo energijo za umetnost, tudi kar se risanja tiče. Poleg glasbe namreč zelo rad rišem. Sicer pa besedila in melodije pišem sam, aranžmaje pa potem spiše Primož Grašič, moj učitelj kitare in vzornik.«

Zakaj so vse skladbe v angleščini?

»Angleški jezik ima več besed, ki pomenijo isto, zato lahko besedilo narediš bolj barvito, raznoliko. V slovenščini je manj besed, zato se v istem besedilu tudi ponavljajo. Moram pa dodati, da že pripravljam skladbo tudi v slovenščini. Potrudili se bomo, da pride čim prej v medije, da izdam še malo slovenske glasbe.«

Kateri CD si sam nazadnje kupil?

»CD solo kitarista Johna Petruccija. Mislim, da je bil nedolgo nazaj tudi v Tivoliju, a sem žal njegov koncert zaradi šolskih obveznosti moral izpustiti.«

Kitaro te poučuje Primož Grašič, pevskih ur pa nisi nikoli obiskoval?

»V bistvu imam za seboj sedem ur petja. Poleti sem bil namreč na Jazz kampu v Kranju, kjer sem se zelo veliko naučil. Zdaj čakamo, da se mi bo urnik malo sprostil, nato pa bom poiskal dobrega učitelja petja.«

Morda načrtuješ kakšno turnejo?

»O tem se še nismo odločili. Jeseni sem začel obiskovati prvi letnik šole in moram paziti, da jo bom 'zvozil'. Ob vikendih bi načeloma lahko nastopal, saj sem kar priden dijak. Baje …« (smeh)

Ob šoli še vedno štiri ure na dan nameniš glasbi?

»To pa. Večkrat se vse skupaj zavleče v noč. Obiskujem šolo, ki me zanima. Odločitev za mehatroniko je bila prava. In če ti je snov zanimiva, se tako ali tako več kot polovico že v šoli zapomniš. Doma se ti ni treba veliko učiti.«

Ti učitelji kdaj pogledajo skozi prste?

»Mi niso prej in tudi zdaj ne, kolikor vem. Rad bi, da tako tudi ostane. Ne bi se dobro počutil, če bi vedel, da mi popuščajo.«

Dotakniva se še medijske prepoznavnosti. Ali zdaj bolj paziš, kaj počneš?

»Ja. Malo moram paziti, kako se s prijatelji zafrkavamo, saj znajo mediji 'svašta obrniti'. A tudi jaz sem običajen človek, rad se zafrkavam s prijatelji, tako kot vsak najstnik.«

Nam zaupaš kakšno laž, ki so jo o tebi zapisali mediji?

»Veliko jih je bilo. V neki reviji je še ne dolgo nazaj pisalo, da so me v času pouka v rdeči jakni opazili na zmenku z novo punco. Pa sploh nimam rdeče jakne.«

Imaš pa punco? To zanima vse najstnice.

»Nimam. Ob šoli in vseh glasbenih obveznostih enostavno nimam časa še za punco.«

Koliko prijateljev imaš na Facebooku?

»Ogromno, ampak tam me je res težko dobiti, skoraj nič nisem na njem. Nasploh sem malo na računalniku, razen kadar moram kaj grafično obdelati.«

Odgovarjaš na pisma oboževalk? Verjetno jih dobiš veliko?

»Pisem je res veliko, nanje pa redko odgovarjam, le na kakšnega res izvirnega. Sicer pa takšno pismo že težko opazim med vso pošto.«