Rusija nadzoruje največjo jedrsko elektrarno v Ukrajini

Moskva/Kijev/Zaporožje/Bruselj – V zadnjem dnevu je ruski vojski uspelo prevzeti nadzor nad največjo ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje. Ukrajinski in ruski pogajalci so se v četrtek dogovorili o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev. Kljub vztrajnim pozivom Kijeva pa zveza Nato zavrača možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino.

Minulo noč je bilo najbolj napeto okoli Zaporožja, kjer je bilo v ruskem napadu na jedrsko elektrarno po navedbah ukrajinskega ministrstva ubitih in ranjenih več ljudi. V nuklearki je pred ruskim zavzetjem zaradi obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili in nuklearka obratuje nemoteno.

Pristojne ukrajinske službe so sporočile, da ni prišlo do radioaktivnega sevanja. Da današnji dogodki ne predstavljajo resne grožnje za jedrsko varnost, je za STA ocenil tudi slovenski strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič. Podobno ocenjujejo pri slovenski upravi za jedrsko varnost.

Napad na nuklearko je bil deležen ostrih obsodb iz sveta, ki se jim je pridružilo tudi slovensko zunanje ministrstvo.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi pa je Rusiji in Ukrajini izrazil pripravljenost, da bi v Černobilu vodil pogajanja o varnostnih zagotovilih za ukrajinske jedrske elektrarne.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v televizijskem nagovoru dejal, da je Rusija vedela, kaj počne, ko je napadla elektrarno, in to označil za nezaslišano teroristično dejanje. Pozval je še k prepovedi preletov nad Ukrajino in sankcijam proti »jedrski teroristični državi«.

Članice zveze Nato nasprotujejo vzpostavitvi območja prepovedi preletov, je po po izrednem zasedanju zunanjih ministrov Nata v Bruslju dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Nato noče biti neposredno vpleten v konflikt v Ukrajini, saj bi to pomenilo še več ubitih civilistov, je dejal.

Nasprotovanje vzpostavitvi območja prepovedi preletov, za katero se je večkrat zavzel premier Janez Janša, sta v Sloveniji izrazila predsednikBorut Pahor in obrambni minister Matej Tonin.

V Ukrajini medtem ruske čete nadaljujejo napredovanje proti prestolnici Kijev, je sporočila ukrajinska vojska. Pri tem niso navedli novih podatkov o bojih okoli Kijeva.

Je pa ruska vojska v celoti obkolila mesto Mariupol na jugu države, kar je potrdil tudi generalni štab ukrajinske vojske. Prebivalci Mariupola poročajo o hudem obstreljevanju mesta.

Pogajalci Ukrajine in Rusije so se sicer na drugem krogu pogajanj v četrtek dogovorili, da bodo kmalu vzpostavili humanitarne koridorje za evakuacijo civilistov iz obleganih mest.

Medtem sankcije že vplivajo na Rusijo. Ruski parlament je danes potrdil zakonodajni sveženj, katerega namen je preprečiti učinke obsežnih zahodnih sankcij, usmerjenih v rusko gospodarstvo. Med drugim omogoča zvišanje pokojnin in minimalne plače.

Putin je sicer sosednje države pozval, naj ne stopnjujejo napetosti, češ da Rusija nima nobenih slabih namer proti njim.

Kremelj pa je pozval vse Ruse, naj se združijo okoli predsednika Putina, saj da sedaj ni čas za razdeljenost Rusov. Več tisoč ruskih znanstvenikov je sicer v odprtem pismu odločno protestiralo proti Putinovi vojni v Ukrajini.

Moskva še naprej zatira tudi svobodo govora, medije in nevladne organizacije. Tako so spletne strani več neodvisnih medijev in družbeno omrežje Facebook deloma že nedostopni, saj je medijski regulator Roskomnadzor omejil dostop. Policija je preiskala pisarne nevladnih organizacij, med njimi prepovedanega Memoriala. Duma pa je sprejela spremembe zakona, ki določajo visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih novic o ruski vojski.

Iz sveta se nadaljujejo različni odzivi in ukrepi za sankcioniranje ruske invazije. Svet ZN za človekove pravice je z veliko večino podprl ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj bi preučila domnevne kršitve človekovih pravic s strani Rusije v Ukrajini ter te dokumentirala. Komisija naj bi ob tem imenovala odgovorne, ki bi jim lahko nato sodili.

EU pa namerava Ukrajini zagotoviti dodatno medicinsko pomoč, med drugim ventilatorje, ultrazvočne naprave in drugo opremo. Evropska komisija je z namenom hitrejše razdelitve pomoči vzpostavila logistična vozlišča v nekaterih članicah. Odločila je tudi, da zaradi vojne začasno prekine sodelovanje z ruskimi subjekti na področju raziskav, znanosti in inovacij.

Nemški kancler Olaf Scholz je v telefonskem pogovoru ruskega predsednika Putina pozval k takojšnji ustavitvi vseh sovražnosti v Ukrajini in zahteval, da se omogoči dostop za humanitarno pomoč na območjih spopadov.

Premier Janez Janša pa je v video nagovoru ukrajinskemu narodu poudaril, da so Ukrajinci tisti, ki so na pravi strani zgodovine in se borijo za pravično stvar. Predsednik DZ Igor Zorčič je na neformalnem srečanju predsednikov parlamentov držav članic EU poudaril, da je boj za Ukrajino tudi boj za naše vrednote.

Češka je svojim državljanom zagotovila, da ne bodo kaznovani, če se bodo na ukrajinski strani borili proti ruski invaziji. Hrvaški vojaški ataše v Rusiji pa je v četrtek zavrnil protestno noto Rusije zaradi informacij, da so v Ukrajino prišli hrvaški plačanci, ki se borijo na strani ukrajinske vojske.

Daljša se seznam podjetij, ki prekinjajo oz. omejujejo poslovanje v Rusiji in Belorusiji. Družbi Google in Tripadvisor sta onemogočili ocenjevanje lokacij, Airbnb je ustavil aktivnosti, proizvajalec čipov Intel pa napovedal zaustavitev vseh pošiljk.