Računalnik in jaz: Pametna kartica

Včasih smo morali za identifikacijo povsod pokazati osebni dokument: osebno izkaznico ali potni list ali vozniško dovoljenje. Za preverjanje identitete na internetu pri opravljanju elektronskih storitev pa nobeden od teh dokumentov ni ustrezen. Na drugi strani ni nikogar, ki bi lahko pregledal dokument in preveril, ali smo to res mi.

V ta namen potrebujemo digitalni podpis. Z njim se lahko pri elektronskem poslovanju identificiramo in potrdimo, da smo res pravi. Kombinacija zapisa v digitalnem certifikatu in vnesenega gesla tvori digitalni podpis. S tem potrdimo svojo istovetnost. Medtem ko imamo geslo shranjeno le v glavi, pa je digitalni certifikat lahko na našem računalniku ali na posebni pametni kartici. Pametna kartica ima vgrajen čip, na katerega lahko shranjujemo podatke. Gre za kartico enake velikosti kot je naša zdravstvena kartica, pa tudi čip na njej je enak. Na čipu so torej podatki o nas. Kdo smo, naša identifikacijska številka in pa naš osebni ključ. Ko vpišemo pravilno geslo, se aktivira naš osebni ključ. Pri tem se naš osebni ključ preveri z našim javnim ključem nekje na javnem mestu na internetu. Tako usklajen par ključev nam omogoča dostop do podatkov, storitev, računov.

Za varnost je dobro poskrbljeno in preverjanje identitete na takšen način je precej zanesljivo. Precej pomembno za varnost je naše geslo, pa naj si gre za geslo za dostop do pametne kartice ali za geslo za dostop do računalnika. To naj ne bo prekratko in preveč preprosto. Vsebuje naj vsaj osem znakov, pri tem pa naj bodo ti znaki črke, številke in tudi drugi znaki na tipkovnici. Le tako bo nepridipravom dosti težje ugotoviti naše geslo. Posebej se odsvetujejo gesla, ki vsebujejo imena ali pa samo številke. Posebni računalniški programi taka gesla ugotovijo v nekaj sekundah.

Poleg digitalnega certifikata lahko na pametno kartico shranimo še druge podatke. Govorimo lahko o enotni identifikacijski kartici oziroma o digitalni osebni izkaznici. Na njej bi bili poleg digitalnega certifikata zapisani še naši osebni podatki, shranjena tudi naša slika, pa zdravstveni podatki, podatki o dostopu do naših bančnih računov, podatki o plačilih parkirnine, podatki o vozniškem dovoljenju in še in še. Takšna pametna kartica bi bila res univerzalna. S tem bi odpadla polna denarnica raznoraznih kartic, pa še zamenjati je ne bi bilo treba nikoli več. Podatki bi se ob spremembi preprosto spremenili in na novo zapisali na kartico. Res preprosto in predvsem uporabno, da o cenovnih prihrankih ne govorimo. Že samo zamenjava naših osebnih dokumentov kar precej stane, v tem primeru pa bi bil strošek le enkraten.

Uporabnost digitalnega podpisa lahko že zelo dobro izkusite v praksi. Cel kup storitev javne uprave je dostopen prek interneta in namesto da stojite v dolgi vrsti pred okencem na občini ali upravni enoti, se preprosto usedete pred računalnik in podaljšate prometno dovoljenje, oddate napoved dohodnine ali spremenite svoje osebno ime. Pri tem pa še stroške teh storitev poravnate prek elektronskega bančništva.

S takšnim načinom poslovanja prihranite čas, denar in tudi olajšate delo uslužbencem na javnih uradih, ki se lahko tako posvetijo strankam, ki stojijo pred okencem. Prav tako ste vedno na pravem mestu in lahko vse uredite naenkrat, na enem mestu. Pot do digitalnega certifikata je preprosta. Oddate le izpolnjeno vlogo pri enem od štirih overiteljev v Republiki Sloveniji. To so Pošta Slovenije, d. o. o., Nova Ljubljanska banka d. d., Halcom d. d. in Ministrstvo za javno upravo (SIGEN-CA).

Elektronsko poslovanje je preprosto in ne zahteva veliko časa. Pravzaprav ste tudi v primeru klasičnega poslovanja vpeti v elektronsko poslovanje, saj so vsi sistemi zasnovani na elektronski način. Le vrata do tja so drugačna, mnogo širša in višja, zato je pot do tja lažja in hitrejša.