Kakšno morje, Čukov bajer!

Zdenka in Danica se na Čukovem bajerju kopata že več kot petnajst let. Zdenka se s kolesom pripelje iz Stražišča, Danica z Golnika. Pravita, da ima letos voda 28, 29 stopinj Celzija in je fantastična za plavanje. Zdenka pa še doda, da Čukovega bajerja ne zamenja za noben dopust na morju.

Čukov bajer ob Bobovku pri Kranju je dokaj priljubljeno shajališče kopalcev, kjer nihče ne pobira vstopnine. Res pa je, da se ljudje kopajo na lastno odgovornost, vendar jim je pri letošnjih temperaturah, ki dosegajo 35 stopinj Celzija in več, to vseeno. Uživajo v senci, se namakajo v vodi, razposajeno čofotajo in plavajo. Nismo jih povprašali o pijavkah ali 'morebitnih prijateljicah' belouškah, ki se zaradi hrupa, ki ga povzročajo kopalci, najverjetneje umaknejo v bolj nedostopne dele bajerja.

Podobno je z rekami Kokro, Savo, Soro, pa tudi manjšimi jezeri, bajerji, kotički, za katere vedo le domačini, da je voda njihovega lokalnega ‘kopališča' ravnokar dosegla temperaturo, ko je postala prijetna za kopanje ali vsaj namakanje.

Na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj smo povprašali, kako je pravzaprav z stanjem površinskih kopalnih voda v naravnih kopališčih z upravljavcem ali brez ter na območjih kopalnih voda. Sta reki Kokra in Sava dovolj čisti, da se lahko kopamo v njima? Je Čukov bajer dobra izbira za kopalca, sta Blejsko oziroma Bohinjsko jezero boljša? Morda je najpametnejša izbira še vedno bazen, ki kopalcu poleg plavanja omogoča tuširanje in kopanje pod budnim očesom reševalca?

Higienske zahteve za kakovost kopalne vode so predpisane z določili Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur. l. RS, št. 73/2003 in 96/2006). Na podlagi rezultatov se potem ocenjuje skladnost oziroma neskladnost vzorcev kopalne vode. Vendar pa vzorčenje po Pravilniku velja le za urejena kopališča, ne pa za divja kopališča, kjer gre za dobro voljo županov, da naročijo analize vode.

Vzorčenje v letošnji kopalni sezoni so v Kopališču pri Grand Hotelu Toplice Bled in v Kopališču pod Vilo Bled ter Bohinjskega jezera pod Gostiščem Kramar pričeli že konec meseca maja, v Kampu Šobec in kopališčih ob Blejskem jezeru (Mlino, Zaka, Regatni center) pa v juniju. Ugotovili so, da kopalna voda Blejskega in Bohinjskega jezera (na zgoraj navedenih lokacijah) ter Šobčevega bajerja še ustreza predpisanim določilom.

Vzorčenje kopalne vode rek pa so izvedli najprej po naročilu občine Škofja Loka na treh lokacijah: Selška Sora v Podlubniku, Sora v Retečah in Poljanska Sora v kopališču Puštal. Ugotovili so, da vzorca iz Selške Sore in iz Sore v Retečah nista bila skladna z določili Pravilnika, a je takšna kopalna voda glede na kriterije, ki jih je pripravil Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, še vedno primerna za kopanje. Vzorec kopalne vode, ki je bil odvzet iz Poljanske Sore v kopališču Puštal pa je bil skladen z določili Pravilnika.

Po naročilu Mestne občine Kranj pa so pred kratkim izvedli kemijske in mikrobiološke analize vzorcev kopalne vode iz Save (pri Supernovi, pri bivšem bazenu) ter iz Čukovega bajerja, kjer analize vzorcev kažejo, da voda v celoti ustreza kriterijem Pravilnika. V primeru Kokre (Kosorep) pa gre za preseženo število mikroorganizmov – podobno kot pri Sori v Podlubniku in v Retečah, vendar je tudi Kokra še vedno primerna za kopanje.

Zato glede na letošnje rezultate preiskav in rezultate iz prejšnjih let, strokovnjaki svetujejo, da naj kopalci v tovrstnih vodah med kopanjem zaužijejo oziroma popijejo čim manj vode, po kopanju naj se čim prej oprhajo s čisto pitno vodo, še posebej pa naj pazijo na otroke ter starejše kopalce z oslabljenim imunskim sistemom.