Gora s krono

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / petek, 3. junij 2011 / 06:00

Kraljevska špica / Monte Re (1912 m) - Gora, ki jo kazi rudniški odkop, saj je v njenem nedrju še ne dolgo tega deloval rudnik svinca in cinka. Gora, ki nas s svojo strmino močno zadiha, na vrhu pa ponudi čudovit razgled.

Legenda pravi, da je gora dobila ime po langobardskem kralju Alboinu, ki se je leta 568 povzpel na vrh in se z nje zazrl proti Furlanski nižini. Ampak, legenda zagotovo ne drži, ker se z vrha ne vidi Furlanske nižine. Kljub temu so goro poimenovali Kraljevska špica. Še več. V spomin na kralja in omenjeno legendo so na vrhu postavili »zlato« krono na kovinskem podstavku. A kje je Kraljevska špica, me sprašujete? Hja, pa pojdimo na pot.

Današnji cilj se dviga visoko nad Rabljem / Cave del Predil, ki od leta 1991, ko so rudnik zaprli, postaja mesto duhov. Zapeljemo se preko nekdanjega mejnega prehoda Rateče proti Trbižu, kjer zavijemo proti Predilu. V nekdanjem rudarskem naselju Rabelj zavijemo desno proti slabi makadamski cesti, ki jo je v spodnjem delu že mestoma prerasla trava. Če želimo, avto lahko pustimo kar v naselju, sicer pa se po tej slabši makadamski cesti povzpnemo do zadnjega rudniškega objekta, ob katerem parkiramo.

Nadaljujemo po še slabši cesti in prečimo hudourniško grapo. Na drugi strani grape se kmalu levo v gozd odcepi markirana steza. Markacije opazimo na drevesu. Ozka steza se začne hitro strmo dvigovati po gozdnem slemenu in poteka večinoma v okljukih ob žičnati ograji, ki varuje pred zdrsom na rudniški odkop. Ko se okljuki končajo, smo na razpotju. Pot naravnost ni prava in na njej so tudi drevesne veje, ki preprečijo nadaljevanje poti. Zavijemo levo, na kar nas opozorijo tudi markacije. Pot se začne še strmeje vzpenjati. Strmina je nesramno huda. Vzpon, ki nam krepko poviša srčni utrip, nam z vsakim višinskim metrom polepša lep, lepši in še lepši razgled na Viševo skupino. Po približno uri vzpona pridemo na skromno travnato uravnavo, a glej ga zlomka, pot čez travnik znova strmo zavije navzgor, ko pred seboj zagledamo zanimivo skulpturo, ki označuje Malo kraljevsko špico, 1494 m. Skulptura predstavlja križ z Jezusom, narejen pa je iz nekdanjih rudarskih pripomočkov in rudarskega orodja. Do sem smo potrebovali dobro uro.

Od križa nadaljujemo čez travnik, izgubimo nekaj višinskih metrov. Ko stopimo v gozd, je pot še spokojno udobna, a se hitro požene spet strmo v breg. Gozd postaja vse redkejši in kmalu smo med samim ruševjem. V tem delu je tudi nekaj skalnih odsekov, ki jih pot prebrisano obide, a če nas ni strah poplezavanja, se lahko povzpnemo tudi preko kakšne skale. Na robu južnega grebena se strmina malce umiri in kmalu smo na sedlu, s katerega že vidimo naš vrh. Pot do vrha je grebenska, izsekana v gosto ruševje, ki nas po strmini popelje na sicer travnati vrh. Na vrhu nas čaka krona; če se usedemo pod njo, bo videti, kot da jo imamo na glavi. Do vrha smo potrebovali dve uri in pol.

Gora ima pravo ime; vsaj zaradi razgleda, ki je kraljevski. Dobesedno. Že ves čas vzpona so nam pogledi uhajali na Viševo skupino. Pred nami so Visoka Bela Špica, Rabeljska Krniška špica, Trbiška Krniška špica, Divja koza, Gamsova mati in Viš. Pred Višem je Veliki Nabojs. Od Viša do Montaža pa Špik nad Nosom, Špik Hude police, Špik nad Cijanerico itd. Pogled proti vzhodu se ustavi na Rabeljskih špicah, na Mangartu in Jalovcu, pogled na zahod na Kamnitem lovcu. Sever nam odpira pogled na Ojstrnik, Lepi Vršič in Kovk, na jugu pa se pogled potopi v Rabeljsko jezero.

Na Kraljevsko špico vodi le ena pot, zato s te kopaste in do vrha porasle gore sestopimo po poti vzpona. Pa previdno pri sestopu, kajti takrat bomo šele videli in občutili, kako strm je bil vzpon.

Nadmorska višina: 1912 m

Višinska razlika: 900 m

Trajanje: 4 ure

Zahtevnost: 3 zvezdice