Že 40 milijonov Mazdinih avtomobilov

Jubilej je japonska avtomobilska tovarna proslavila v Hirošimi.

Japonska Mazda je pred kratkim izdelala 40-milijonto vozilo. Dogodek so proslavili kar v tovarni Ujina 2 blizu sedeža podjetja v Hirošimi. Prvi mož Mazde Motor Company Hišakazu Imaki si je skupaj z vodilnimi kadri ob tem slovesnem dogodku ogledal prihod prve nove Mazde2 s tekočih trakov, novinka pa je hkrati 40-milijonto Mazdino vozilo od ustanovitve naprej. Mazda se je s proizvodnjo avtomobilov začela ukvarjati oktobra 1931, ko so na trg poslali svoj prvi trikolesni dostavnik.

Na slovesnosti se je Imaki zahvalil kupcem Mazdinih vozil, ki so skozi mnoga desetletja omogočali razcvet podjetja, hkrati pa poudaril pomen nenehnega izobraževanja ljudi, zaposlenih v podjetju Mazda, ki so s svojimi idejami vedno znova prehitevali razvoj, predanost izzivom pa je lastnost, ki zagotavlja odlične rezultate tudi v prihodnosti. Navsezadnje je Mazda edina znamka na svetu, ki se ni ustrašila izzivov, ki jih ponuja rotacijski motor. Ob jubileju se Mazda zavezuje, da bo tudi v prihodnje svojim kupcem ponudila avtomobile, ki jim bodo vlivali veselje do vožnje in jih bo zabavno voziti vedno znova in znova.

Mazda je leta 1931 začela s proizvodnjo trikolesnih dostavnih vozil, leta 1960 pa se je podjetje podalo na trg osebnih vozil z modelom R360 Coupe. Od takrat naprej je Mazda rasla v globalno podjetje, ki še posebej slovi po svojih športnih avtomobilih z rotacijskimi motorji. Najprej je bil to Cosmo Sport, nato legendarna RX-7, sloves pa uživa tudi med ljudmi, ki prisegajo na zanesljivost in vzdržljivost. Po uspešnih družinskih Mazdah 323 in 626 je leta 2002 podjetje popolnoma prevetrilo svojo ponudbo in na trg poslalo novo generacijo modelov (Mazda3, Mazda6), ki jih zaznamuje zdaj že svetovno znana Zoom-Zoom hišna filozofija.

Podjetje je dejavno tudi na področju uvajanja novih tehnologij za optimiranje proizvodnje, ki so hkrati prijazne delavcem in okolju. Nadvse odmevni rešitvi na tem področju sta bili sistem barvanja z barvami na vodni osnovi in sistemska rešitev, ki omogoča fleksibilnost in visokokakovostno sinhronizacijo procesov na tekočem traku.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / petek, 30. september 2011 / 07:00

Tri desetletja mladinskega zbora

Adergas - Mladinski pevski zbor Kulturnega društva Pod lipo Adergas letos praznuje 30-letnico svojega delovanja. Junija so v ta namen pripravili že slavnostni koncert, v teh dneh...

Objavljeno na isti dan


Medvode / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:48

Podirajo stari vrtec

V Valburgi poteka rušitev starega vrtca, ki so ga po inšpekcijski odločbi morali zapreti do letošnjega poletja. Ob njem so že pred leti odprli novega, ki bo predvidoma prihodnje leto dobil še prizidek...

GG Plus / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:44

Ujel je prazne ulice

Kamničan Nino Rakovič je zaradi cerebralne paralize že od rojstva na invalidskem vozičku. Poleg tega, da ne more hoditi, ne more niti govoriti, lahko pa ustvarja. In Nino s svojim fotoaparatom to počn...

GG Plus / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:42

Volitve v državni zbor na Gorenjskem

Na dosedanjih volitvah poslancev v državni zbor so izidi na Gorenjskem odslikavali razmerja med političnimi strankami na slovenski ravni, vendar z nekaj manjšimi odstopanji. Stalnica je bila nadpovpre...

GG Plus / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:32

Odvetnik

Kersnik je prav tedaj, leta 1875, objavil obsežen roman Na Žerimljah, katerega so vsi povzdigovali v višave in je tako tudi on hodil naokrog s privzdignjenim nosom. Pa čeprav je bil leto d...

Zanimivosti / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:29

Urbana poslikava

Grafit je napis ali slika na javni površini, največkrat na zidu, je tipičen za mestno subkulturo in pogosto vsebuje elemente uporništva do ustaljenih družbenih norm. Endi E. Pašić, mladi stari znan...