Škofja Loka kulturno živi tudi poleti

Besedilo: Objave Občine Škofja Loka
sreda, 1. avgust 2007 / 06:00

Junijska praznovanja so se iztekla, a tudi poleti ne zamre živahen kulturni utrip tisočletnega mesta. Tega na žalost še vedno kazijo štiri zelo opazne črne točke, zaradi katerih je župan Igor Draksler na lastnike naslovil ostro pismo in jim izročil tudi "Bodečo nežo".

Kako so občani ocenili junijske prireditve?

»S praznovanjem smo zadovoljni, na prireditvah je bilo zelo veliko ljudi in mislim, da smo v našem mestu pripravili prijetno družabno atmosfero, tako da se je vedelo in videlo, da mesto in vsa občina praznujeta. Ob koncu junijskih praznovanj je bilo na koncertu Jana Plestenjaka okoli 1500 ljudi, prizorišče je bilo polno vse do Homana, česar v Loki ne pomnimo že lep čas. Letos smo v mestu - na Placu - prosili vse lastnike hiš, da nam dovolijo obesiti zastave in s tem je bilo praznovanje tudi na zunaj videti še bolj slovesno.«

S koncem junijskih prireditev pa se Škofja Loka ne bo potopila v poletno mrtvilo. Kaj se bo dogajalo?

»V glavni turistični sezoni je občina kot glavni pokrovitelj oz. financer v sodelovanju s kavarno Homan in loškim turističnim društvom poskrbela, da bodo poletne prireditve kar se da pisane. ''Pisana Loka'' je namreč tudi naš slogan. Trije koncerti so bili v mesecu juniju, pet jih bo sledilo še avgusta, prijetna poletna druženja pa se bodo končala z imenitnim jazzovskim večerom. V avgustu ima Škofja Loka tudi vsakoletne poletne glasbene delavnice za mlade glasbene umetnike, ki potekajo v naši glasbeni šoli, ob njihovem zaključku pa se mladi udeleženci izkažejo na zaključnih glasbenih koncertih na Škofjeloškem gradu. To poteka pod okriljem mednarodne poletne glasbene šole ''Loka musica''.«

Kako uspešno pa skrbite za svoje kulturne objekte?

»Na svoji zadnji seji je občinski svet razglasil 18 cerkva na Škofjeloškem za kulturne spomenike lokalnega pomena in jim s tem dal možnost za pridobivanje državnega denarja pri vseh prihodnjih obnovah. Še celo več, na predlog koalicijskih strank bo občina pet cerkva na Škofjeloškem (cerkev sv. Petra v Bodovljah, sv. Nikolaja na Godešiču, sv. Volbenka na Logu, sv. Florjana v Sopotnici in sv. Jurija v Stari Loki) predlagala za kulturne spomenike državnega pomena.

Podobno gledamo in ravnamo tudi pri drugih spomenikih kulturne dediščine. Za obnovo hišnih pročelij in kulturnih spomenikov v starem mestnem jedru Škofje Loke smo objavili razpis. Naša občina prispeva tudi do polovice vrednosti investicije, kar je eden največjih deležev v državi sploh. Letos je prišlo bolj malo prijav, mi pa bi želeli spodbuditi čim več obnov, zato razmišljamo o sprejetju drugačnih konceptov prenove. Kljub temu letos obnavljamo tri precej izpostavljene fasade in sicer na Poljanski cesti, na Spodnjem trgu in gostilno Homan, slednja je pridobila tudi državna sredstva. Prenavljamo pa tudi prehod skozi Pekel, tako da bo malo manj vražji in prijaznejši za ljudi. Pripravljen je že tudi razpis za izvajanje gradbenih del v Sokolskem domu.

Dela naj bi se začela do 1. septembra, zagotovljenih pa je 1,17 milijona evrov. Hkrati se bodo začela tudi dela na Škofjeloškem gradu, kjer bomo rekonstruirali nekdanji vhod skozi severovzhodni stolp z dvižnim mostom. Za ta projekt pa smo na Kulturnem ministrstvu uspeli pridobiti sofinancerska sredstva iz naslova kulturnega tolarja v višini 80 tisoč evrov.«

Sicer lepo tisočletno mesto kazi več črnih točk: propadajoči hotel Transturist, kopališče ob Sori, Vahtnica, gostilna Krona. Kaj lahko v zvezi s tem storite na občini?

»Občina lahko le poveča pritisk na lastnika teh objektov, to pa je zavarovalna družba. Bil sem na zavarovalnici Triglav, kjer sem predsedniku nadzornega sveta te družbe izročil tudi bodečo nežo, ki jo vsako leto podeljuje Skupina za lepšo Loko za neurejenost objektov. Na predsednika uprave in predsednika nadzornega sveta sem naslovil tudi ostro pismo in jih še enkrat opozoril na negospodarno in škandalozno ravnanje z omenjenimi štirimi objekti. Povsem nesprejemljivo in nerazumljivo je, da omenjeni zavarovalnici, kot ugledni finančni družbi, ki se hvali z velikim kapitalom in svojimi uspehi, premoženje – vsem na očeh – škandalozno propada. Podal sem tudi nekaj naših predlogov, kako bi kazalo te stvari urediti, kar pričakujemo vsaj do jeseni, kajti ti štirje objekti s svojo podobo zelo kazijo naše mesto.«

Ob občinskem prazniku ste odprli cesto Podlubnik–Klančar, kako sedaj naprej?

»Osrednji dogodek v okviru junijskih praznovanj je bilo zagotovo odprtje tega cestnega odseka v Selško dolino. Za nadaljevanje gradnje III. faze - odseka preko Vešterskega polja do Klančarja v dolžini 930 metrov - pa ima občina podpisane pogodbe z vsemi lastniki zemljišč na trasi, podpisana je že tudi pogodba z izvajalcem gradbenih del na tem odseku. V kratkem se bodo torej vnovič začela gradbena dela, geodetska pa potekajo že sedaj. Kar zadeva Selško vpadnico je treba poudariti še naslednje: med ministrstvom za promet in občino Škofja Loka je bil podpisan sporazum, po katerem bodo naše strokovne službe pripravile načrt za severno – Selško obvoznico. Po dopustih bomo začeli s postopki umeščanja severne obvoznice v prostor. To je velik premik naprej, s tem, ko bomo delali lokacijski načrt sami, bomo prihranili precej časa. Če bi se pri državi zgolj »postavili v vrsto«, kjer na izdelavo že čaka 87 lokacijskih načrtov, bi to trajalo veliko dlje. V tem času smo tudi uredili in posodobili cesto v Podpurflci, z novim pločnikom in dvema avtobusnima postajama smo poskrbeli za varnost najšibkejših udeležencev v prometu. Ta posodobitev pa je bila izredno draga, saj celoten odsek ocenjujemo na 150 milijonov tolarjev. Poljanska vpadnica je s tem urejena, ostaja le še ozko grlo skozi mesto, ki pa ga bo razbremenila Poljanska obvoznica.«

V zvezi s slednjo vas je Civilna iniciativa vnovič izzvala k spremembi lokacijskega načrta …

»Na seji občinskega sveta sem jasno povedal, da gre zaenkrat sprejeti lokacijski načrt Poljanske obvoznice, država in občina pa vodita še zadnje postopke za pridobitev zemljišč. Izvaja se javni razpis za izbiro izvajalca gradbenih del za prvo fazo, torej za cesto od že zgrajenega križišča do predora. Upam, da bo razpis uspešno zaključen in da bodo v vmesnem času ustrezno urejene tudi zadeve z zemljišči. Denar namenjen prav za ta projekt v državnem proračunu zaenkrat še obstaja. Če bomo zemljišča uspeli pridobiti, potem obvoznica bo, v nasprotnem primeru to ni tako gotovo. Vsaka sprememba veljavnega lokacijskega načrta pa bi pomenila, da bi se izgradnja obvoznice spet odmaknila za več let. Od začetka umeščanja trase v prostor pa do začetka gradnje je minilo domala dvajset let, torej bi se lahko ob spremembah stvar znova zavlekla za toliko časa. Sicer pa naj še dodam, da je civilna iniciativa dobila dovolj jasne in kar najbolj strokovne odgovore od ministrstva za promet.«

Kako v loški občini vlagate v podeželje?

»Enako kot mestni del občine je za nas pomemben tudi podeželski. Pravkar smo odprli del ceste v Bodoveljski grapi. Uredili in asfaltirali smo odsek dolg 1,4 kilometra, ostalo pa bomo uredili v naslednjem proračunskem obdobju. Ob odprtju je eden od občanov dejal, da to sedaj ni več Bodoveljska grapa, pač pa dolina. Druga pomembna pridobitev, ki je povezana z urejanjem loškega podeželja pa je ta, da smo na ministrstvo za okolje oddali skladno z našim proračunom tudi prijavo za sanacijo plazov na občinski cesti Luša–Lenart–Rovt, kjer so trije plazovi in stroški njihove sanacije znašajo 1,55 milijona evrov. Občina bo ta poseg sofinancirala iz proračunske rezerve v višini 383 tisoč evrov, vse ostalo bo prispevala država. Gre za prometno zelo pomembno območje, kjer trije plazovi ogrožajo vsakodnevni promet. Cesta namreč povezuje več vasi, ne le v naši občini, pač pa tudi v sosednjih občinah Železniki in Gorenja vas-Poljane, po njej pa je tudi dostop do smučarskega centra Stari vrh. Občinski svet je ob sprejemanju investicijskega programa za smučišče Stari vrh izrazil zahtevo, da se obnovi cesta do spodnje postaje žičnice. To cesto sicer najbolj - vsakodnevno - potrebujejo prav domačini v okoliških vaseh.«

Kaj pomeni nedavno sprejetje lokacijskega načrta za trgovsko cono na Grencu?

»S tem so dokončno izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja in za gradnjo trgovskih centrov na Grencu. In s tem bomo prišli do primernih sodobnih trgovin. Ker pa bi želeli imeli čimbolj raznovrstno trgovsko ponudbo, pa ti trije trgovski centri še vedno niso zadostni.«

Trgovski center naj bi bil tudi v Kapucinskem predmestju, ki pa ga del prebivalcev Partizanske ceste zavrača. S kakšnimi kompromisi ste se jim pripravljeni približati?

»Verjetno bodo potrebni manjši popravki znotraj oz. v okviru lokacijskega načrta, bistvenih sprememb pa vendarle ne predvidevamo, saj smo z lastniki na tem območju že dogovorjeni. Gradnja te trgovine sodi v širši kontekst oživitve starega mestnega jedra. Takšno trgovsko središče v neposredno bližino mestnega jedra pripelje večje število ljudi, zaradi katerih mesto živi, meščanom pa je trgovska oskrba blizu in se jim po vsakdanje dobrine ne bo treba voziti iz mesta, s tem bo poskrbljeno tudi za starejše občane«

Občinski svet je sprejel tudi dva lokacijska načrta za vodovod in kanalizacijo …

»V okviru širšega projekta urejanja povodja Sore – celovitega urejanja vodovodov in kanalizacije na Škofjeloškem, smo sprejeli lokacijski načrt za izgradnjo vodovoda in kanalizacije v naselju Vincarje, s čimer so dani pogoji za pridobivanje služnostnih pogodb in gradbenega dovoljenja na tem delu. V Vincarjih se nam precej mudi, kajti projekt smo prijavili za financiranje iz evropskih strukturnih sredstev, zato se nam čim hitrejša pridobitev obojega zdi zelo pomembna. Opravljena je bila tudi javna obravnava in sprejet je bil lokacijski načrt za izgradnjo primarnega vodovoda za naselji Godešič in Reteče. Tu namreč ni mogoče postavljati novih stanovanjskih ali poslovnih objektov zaradi sedanjega dotrajanega vodovoda, ki je star in premajhnega profila. Zato sta na prednostnem vrstnem redu ravno ti dve naselji. Tega sem zelo vesel, saj dokazuje, da gremo po tempu, ki smo ga ljudem obljubili in resno zastavili v času pred volitvami.«

Kako potekajo začete investicije v športne objekte?

»Nadaljujejo se dela v telovadnici na Trati, kjer se trenutno vari jeklena konstrukcija, na začetku septembra bi jo morali montirati, nato pa objekt čimprej pokriti in do zime zaključiti glavno dvorano. V športni dvorani Poden smo prenovili notranjost. Dvorana ima sedaj nove obloge, obnovljene so električne inštalacije, preurejeno je ozvočenje. Na igrišču pri Osnovni šoli Mesto so bili postavljeni reflektorji, tako da je mogoča vadba tudi v večernih urah. Odkupljena je tudi večina zemljišča za nogometni klub Kondor Godešič, s čimer smo se mučili kar štiri leta, občino pa je to veljalo 14,5 milijona tolarjev.«

Sredi julija ste na občini prejeli sodbo upravnega sodišča, ki zaradi kršitev na jesenskih volitvah za župana zahteva vnovične volitve na voliščih na Godešiču, Gostečah in v Lenartu. Kaj boste storili v zvezi s tem?

»V zvezi s tem sva z mojim pravnim pooblaščencem vložila ustavno pritožbo, ker so mi bile z odločitvijo upravnega sodišča kršene pravice do izvolitve in pravica do enakopravnega obravnavanja. Upravno sodišče pravilno ugotavlja, da kršitev, ki bi vplivale na volilni rezultat, ni bilo. Žal pa je sodišče z odločitvijo, da razveljavi volitve na voliščih Godešič in Gosteče, že samo zato, ker sta bila v volilnih odborih prisotna moja sinova, sklepalo za nazaj, saj zakon, ki bi to prepovedoval, sploh še ni bil sprejet. To pa je v nasprotju z normami pravne države in dosedanjo prakso ter postavlja pod vprašaj vse volitve v Republiki Sloveniji do sedaj. Pričakujem, da bodo v škofjeloškem primeru veljale iste pravne norme kot v Izoli, kjer je bila prisotnost sorodnikov – celo v volilni komisiji! – dovoljena z odločbo istega upravnega sodišča. Od ustavnega sodišča pričakujem, da bo zadevo obravnavalo prednostno in zadržalo sodbo upravnega sodišča, ki občinski volilni komisiji nalaga, da na voliščih na Godešiču, Gostečah in Sv. Lenartu razpiše ponovne volitve. Ob tem se vseeno pripravljam na volitve, ne bojim se jih in pričakujem, da bom znova zmagal. Okoliščine so sedaj drugačne, delamo dobro in občina lepo napreduje. Je pa to dogajanje precejšnja motnja v njenem delu.«