Komentar: Usodni petek, 13.

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
sreda, 1. avgust 2007 / 06:00

Škofjeloška volilna nadaljevanka traja že osem mesecev in vsake toliko se v njej dogodi kak dramatični zasuk. Doslej najbolj usoden pa je bil petek, 13., dan, ko je aktualni župan Igor Draksler prejel sodbo upravnega sodišča o razveljavitvi volitev na treh voliščih v občini, kjer ima volilno pravico nekaj več kot tisoč občanov. Usoden je bil zlasti za sedanjega župana, ki je na zadnjih županskih volitvah porazil protikandidata Dušana Krajnika za zgolj 16 glasov, ta pa je, prepričan, da je nasprotnik zmago dosegel na nepošten način, začel brskati za morebitnimi nepravilnostmi. Pritožil se je na upravno sodišče, na ustavnem pa je oporekal skladnosti zakonov o volitvah v državni zbor in o lokalnih volitvah z ustavo. To se namreč nanaša na določbo o sestavi volilnih odborov, kjer doslej ni bilo nič narobe s tem, če so v njih sedeli sorodniki kandidatov. Ustavno sodišče je pri tem dalo prav Krajniku. Ko bo zakonodajalec odpravil neskladje, bo na volitvah veljalo, da člani volilnih odborov zaradi demokratičnosti izvajanja volilne pravice ne smejo biti v sorodstvenem ali podobnem razmerju s kandidati volitev.

To pobudniku maja letos še ni prineslo nič drugega kot zadoščenje, da je imel prav, ko je na zadnjih lokalnih volitvah oporekal pravičnosti in pravilnosti dejstva, da sta bila člana volilnih odborov sinova Krajnikovega protikandidata v drugem krogu županskih volitev Igorja Drakslerja. Druga zgodba pa je sodba upravnega sodišča, ki je bolj zaradi pravne praznine kot zaradi nepravilnosti na volitvah te razveljavilo na treh voliščih v občini: na Godešiču, Gostečah in v Sv. Lenartu. Resda se je aktualni župan Igor Draksler nanjo pritožil na ustavnem sodišču in zahteval, da slednje zadrži izvajanje odločbe, vendar kljub temu obstaja velika možnost, da bo šlo tisoč volivk in volivcev znova volit župana. In lahko bi se zgodilo, da bi na teh Dušan Krajnik dobil dovolj glasov za zmago, saj mu jih je na prejšnjih zmanjkalo le 16. Kaj potem? Igor Draksler bi moral zapustiti mestno hišo in županski sedež, ki ga zaseda dolgo vrsto let, prepustiti nasprotniku. Če bi se to zgodilo, bi bila zmaga Dušana Krajnika več kot le moralna. Ob nasprotni možnosti, da bi namreč glasov zanj tudi po ponovitvi volitev ne bilo dovolj, pa bi bila nasprotnikova zmaga dvojna. Vendar tu ne gre za spopad dveh egov, petelinji boj, če želite, pač pa so volitve in njihovi rezultati resna stvar, pomembna za ljudi, ki morajo v njihovo demokratičnost in pravičnost zaupati.

Osem minulih mesecev je življenje v občini Škofja Loka potekalo na videz mirno in brez pretresov, ki bi jih v ozadju predstavljala grožnja vnovičnih volitev. Sem in tja pa se je pojavil dvom, ali ni ozadje dogodkov, kakršen je bil denimo protest civilne iniciative zoper gradnjo Poljanske obvoznice, morda tudi volilna zgodba. Na sejah občinskega sveta pa je bilo čutiti napetost med tekmecema. Dušan Krajnik, ki sedi na opozicijski strani sejne dvorane, ni Igorja Drakslerja doslej niti enkrat naslovil kot župana. Čeprav trdi, da mu ni za županski položaj, pač pa zgolj za pravičnost volilnih postopkov in za demokratična načela, najbrž ni povsem tako. Oba, on in aktualni župan, se pripravljata na možnost vnovičnih volitev v Škofji Loki, in vsak od njiju verjame v svojo zmago. Kaj če na volitvah zmaga Dušan Krajnik, kaj bo to pomenilo za že sprejete odločitve občine, kaj za projekte, ki jih je Draksler že začel, Krajnik pa jim je denimo nasprotoval? To je le eno od vprašanj, ki jih poraja škofjeloška volilna zgodba, zagovorniki in nasprotniki enega ali drugega županskega kandidata pa bi jih znali nanizati še vsaj ducat.