Poligon za vse

Na severozahodu Nemčije v Papenburgu je največja evropska preizkusna steza.

Nedaleč od severnonemškega mesta Papenburg leži največji evropski objekt za preizkušanje motornih vozil, ki ga s pridom uporabljajo številni proizvajalci, na njem pa so s hitrostnimi in vztrajnostnimi rekordi zasloveli številni avtomobili. Preizkusno stezo, ki omogoča tako razvojno delo z novimi vozili kot tudi optimiranje že obstoječih modelov, so začeli graditi januarja 1995 in jo skupaj s spremljajočimi objekti, v katerih so številne sodobno opremljene delavnice, končali v 43 mesecih. Gradnje preizkusnega centra so se lotili pri koncernu DaimlerChrysler, saj je njihova prejšnja testna steza pri mestu Untertuerkheimu postala premajhna, proizvajalci vozil pa se želijo v razvojnem času novih modelov v čim večji meri izogniti vožnjam po javnih cestah. Stezo in objekte, ki se raztezajo na 870 hektarih površin, upravlja družba ATP Papenburg, ki je od leta 2004 v večinski, 60-odstotni lastni znane nemške oblikovalske družbe Karmann iz Osnabruecka, medtem ko je 40 odstotkov v rokah DaimlerChryslerjeve tehnične podružnice MB technology iz Sindelfingna. Kljub vpletenosti avtomobilskega koncerna ima preizkusna steza status neodvisnega objekta, ki ga pogosto najemajo in uporabljajo drugi avtomobilski proizvajalci. Tako kot drugi podobni objekti je tudi preizkusna steza v Papenburgu skrita očem javnosti in skrbno varovana. Okoli celotne površine se vije dolga varovalna ograja, na nekaterih mestih so tudi umetni nasipi, območje je nadzorovano s kamerami in nedostopno brez dovoljenj oziroma pooblastil. S ceste, ki vodi mimo razsežnega objekta, niti približno ni videti, kaj vse se skriva v kompleksu. Najdaljša je 12,2 kilometra dolga ovalna steza s štirimi ali petimi voznimi pasovi in z dvema ovinkoma, ki imata celo 50-stopinjski nagib in ju je mogoče prevoziti s hitrostjo do 250 kilometrov na uro. Nekateri deli steze dovoljujejo tudi hitrosti, ki presegajo 300 kilometrov na uro. Znotraj steze so površine in objekti za vse druge preizkuse od tristometrske platforme za preizkus vozne dinamike, do sedemstometrskega dela, ki je namenjen različnim načinom zaviranja. Zanimiva je tudi 4,1 kilometra dolga »kopija« dirkališča Hockenheim, seveda pa imajo v Papenburgu tudi sekcije za preizkus nastavitve podvozja, krog z akvaplaningom in poledenelimi površinami ter naprave za toplotne in akustične meritve.