Akcija, dokler gre

Šport v tretjem življenjskem obdobju marsikomu pomeni nepogrešljiv del vsakdana. Gre predvsem za medsebojno druženje, potovanja, spoznavanje novih krajev in običajev. Pogovarjali smo se z gorenjskimi vsestranskimi športniki, ki jih redno srečujemo na rekreativnih tekmovanjih po Sloveniji, veliko pa nastopajo tudi v tujini.

»Ko sem bil star 39 let, sem začutil, da z mojim telesom ni vse v redu in potreboval sem nekaj, da sem izboljšal svoje počutje. To je bil šport, za katerega sem se odločil instinktivno in danes predstavlja rekreacija eno izmed bistvenih sestavin mojega življenja. Rezultat v številkah za nas ni pomemben. Vsi skupaj smo kot velika, zadovoljna družina, ki preko športa krepimo medsebojne vezi in poznanstva,« o svojih začetkih športnega udejstvovanja pravi šestinšestdesetletni Franc Hribernik iz Radovljice, sicer tudi član Rekreativne ekipe Gorenjskega glasa. V Radovljici in okolici se je tako povsem neformalno izoblikovala skupina veteranov in veterank, ki se redno srečujejo na skupinskih vadbah in športnih akcijah.

Njihove zgodbe o športnem udejstvovanju prav zares navdušujejo. Dvainsedemdesetletni Franc Hrovat iz Mošenj je že pred več leti, ko se je pripravljal za znameniti 90 kilometrov dolg smučarsko-tekaški maraton Vasallopet na Švedskem, v okviru priprav na to tekmovanje vsak dan iz Mošenj hodil peš v službo v železarno na Jesenicah in tako nabiral potrebne kilometre in bazično osnovo. V šport je Franca pripeljala pravzaprav poškodba, ki jo je staknil pri napornem delu v železarni. Takrat mu je zdravnik dejal, da bo ostal »kripelj« in da čudežev zdravniki ne morejo delati. Po dolgotrajnem okrevanju se je moral lotiti nečesa, kar ga bo postavilo na novo pot in tako se je tudi on znašel na športni poti, ki ga nenehno spremlja vse do današnjih dni, ko ga redno srečujemo na tekmovanjih v teku, kolesarjenju, duatlonu in triatlonu. Tudi njegov starejši brat Janez je že dlje časa športno aktiven, pred tem pa je delal kot opremljevalec športnih dvoran po celi bivši Jugoslaviji. Janez ima mero in ve, da na daljše in napornejše preizkušnje ne more, se pa redno pojavlja na tekaških tekmah, kjer med tekače vedno znova vnese zvrhano mero dobre volje.

Ti starejši tekači so si nekako enotnega mnenja, da mora biti njihova športna aktivnost primerna starosti, kar pomeni, da mora biti zmerna in količinsko primerna posameznikovim sposobnostim. Pomemben je način življenja, kjer ni prostora za tobak, alkohol in druge razvade sodobnega življenja, ki posameznika zgolj uničujejo in mu odvzemajo srečnejšo plat bivanja. Ko je človek star, mora znati premagati lenobo in s hotenjem ter pozitivnim pristopom vstopati v svet športa. Osnovna rekreacija naj bo vezana na aerobne aktivnosti, kot so hoja, tek, kolesarjenje, plavanje in pozimi tek na smučeh. Glavni cilj ukvarjanja s športno rekreacijo pa naj bo tako krepitev zdravja in ohranjanje medsebojnih družbenih stikov.