V osrčju Pokljuke

Planina Zajamniki in Javorov vrh (1482 m) - Planota Pokljuka v teh dneh vabi v svoje naročje; borovnice, gobe, prijetni izleti. Izkoristite dober zrak za obisk planine in kakšnega od skoraj neznanih vrhov, ki se skrivajo sredi gostih smrekovih gozdov.

Planina Zajamniki sicer leži na zahodnem robu Pokljuke, kar je tudi razlog za čudovit razgled. Ogleda vredna je tudi sama planina, ki je znana po tem, da so stanovi razpotegnjeni v ulico. Precej teh starih stanov je spremenjenih v vikende, kar odseva spremembe v načinu življenja in razmišljanja. Planina je sicer lepo obnovljena, a časi, ko se je tukaj pasla živina, so minili, na kar nas opozorijo tudi zaraščeni pašniki.

Obisk planine Zajamniki ponuja obsežne razglede po bližnjem visokogorju. Če je jasno vreme, se izza mogočnega Tosca dviguje slovenski očak Triglav, sicer si pa kar v vrsti sledijo vrhovi Mišelj vrh, Debeli vrh itd. Na desni strani se vidi Veliki Draški vrh in Ablanca. Že ta panorama je razlog, zaradi katere se splača obiskati Zajamnike.

Dostopov do planine Zajamniki je ogromno; eden od njih je tudi sledeči. Prek Rudnega polja se z avtom odpeljete proti Uskovnici. Pri smerokazu Uskovnica (desno) in planina Praprotnica (levo) pustite avto in se peš odpravite v smeri planine Praprotnice. Hodite po gozdni cesti, ki se jo da prepeljati tudi z avtomobilom. Po nekaj kilometrih se pot odcepi v samo središče Zajamnikov. Na drugem koncu planine, na rahlo višji nadmorski višini je napol podrt stan, odkoder se vam bo odprl tisti pravi razgled na planino. Vrnete se po gozdni cesti, ki teče nad Zajamniki direktno do avtomobila. Morda je najbolje, da se na Zajamnike odpravite s kolesom, saj vam Pokljuka s svojimi številnimi cestami daje več kot veliko možnosti za dobro kolesarsko turo. Le zemljevida ne pozabite vzeti s seboj!

Z avtom se odpeljete po tej isti poti proti planini Jelje. Peljete se mimo planine Konjska dolina. Kmalu bo sledil ovinek v levo, ki se ovije okrog gozdnega hrbta. Na desni strani je parkirišče, levo pa vas bodo obledele markacije in smerokaz usmerili proti Javorovem vrhu, ki skrit leži v osrčju pokljuških gozdov. Pot se počasi dviguje čez zložno sleme. Morda je orientacija občasno rahlo otežena, a shojena steza da vedeti, kje je pot. Tik pod vrhom se pot obrne levo. Še nekaj korakov in vrh je pred vami. A naj vas ne zavede prvo travnato razgledišče. Stopite še malce naprej, levo, na skalnati pomol, kjer se bo pod vami odprlo prostranstvo pokljuških gozdov. Gosti smrekovi gozdovi se bodo kot puščava razprostrli pred vami, v ozadju pa se bo vel venec mogočnih Julijcev. Javorov vrh sam po sebi ni nič posebnega. Večina zanj sploh ne ve, a vendar daje obiskovalcu vedeti, kako mogočni so gozdovi pod njim in okoli njega.

S ceste je do vrha dobre pol ure hoje. Sestopimo po isti poti.

Z avtom se odpeljemo naprej proti turističnemu srcu Pokljuke, Goreljku. Svetujem vam, da se ustavite pri kakšnem planšarju, ki ponuja kislo mleko in skuto. Ni boljšega kot v gorskem svetu poseči po planšarskih izdelkih. Kakorkoli, Pokljuka s svojo 20-kilometrsko dolžino da obiskovalcu tisto, kar si želi; najsi bo to prijeten izlet, prava gorska tura, polna košara gob ali pa "nabiravček" borovnic. Pa pazite, da se ne izgubite!