Prisilni molk novinarja Graha

Slovenci na Koroškem so presenečeni nad odločitvijo vodstva časnika Delo, ki je svojemu dopisniku na Dunaju Matiji Grahu iz Kranja prepovedalo poročati iz Avstrije.

Novinar Matija Grah iz Kranja se je 1. januarja leta 1999 zaposlil pri časniku Delo, najprej kot novinar Sobotne priloge, avgusta leta 2004 pa je postal dopisnik z Dunaja. Njegovo poročanje je bilo pri Delu, v slovenski in avstrijski javnosti in tudi med Slovenci na Koroškem ocenjeno kot uspešno. Matija Grah se je za štiri leta, kolikor traja mandat dopisnika, na Dunaj preselil z ženo, ki je v Ljubljani odpovedala službo, in dvema šolajočima se otrokoma, ki sta morala na Dunaju nadaljevati šolanje. To je bila ob poklicni tudi pomembna družinska odločitev, ki je prinesla dodatne obveznosti, skrbi in tveganje.

Junija lani so se za Matijo Graha kot dopisnika Dela na Dunaju začele težave. 28. junija je bil na mnenjski strani Dela objavljen njegov komentar z naslovom Ali slovenski parlament kaj ve?, v katerem je ustavni zakon o dvojezični topografiji, ki ga je v avstrijski državni zbor vložila takratna vlada ljudske stranke in svobodnjakov, ocenil kot slabega za slovensko manjšino in za položaj Slovenije v odnosu do Avstrije. Domnevno, take informacije so krožile v javnosti, je na Delu zaradi objave komentarja ostro protestiral minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel. Po ministrovem mnenju članek ne bi smel biti objavljen, čeprav je slovenska vlada s predlogom avstrijske vlade najprej soglašala in ga imenovala »korak v pravo smer«, nato pa je mnenje spremenila in dejansko dala prav Grahovemu komentarju. Kljub temu je bil Matija Grah konec avgusta odpoklican kot dopisnik z Dunaja. Odločitev je moralo Delo zaradi sodbe ljubljanskega delovnega sodišča februarja letos razveljaviti. Zgodbe, ki jo je Matija Grah podrobno opisal v pismu odgovornemu uredniku Dela, upravi Dela, članom nadzornega sveta Dela, upravi Pivovarne Laško. Društvu novinarjev Slovenije in sindikatu novinarjev Slovenije, zoper ravnanje Dela pa vložil tožbo, s tem še ni bilo konec. Aprila letos je odgovorni urednik Dela Peter Jančič Matijo Graha znova predčasno odpoklical, sledila pa je še odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Prihodnji položaj Matije Graha bo odvisen od odločitve sodišča.

Koroški Slovenci presenečeni

Za mnenje o ukrepanju zoper Delovega dopisnika Matijo Graha smo vprašali nekatere politične predstavnike Slovencev na Koroškem. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je povedal, da imajo tudi v Avstriji uredniki pravico odločati o delu novinarjev. Čeprav ne pozna celovitega ozadja problema, se mu zdi v Grahovem primeru ukrep prepovedi pisanja preoster. Njegovo dopisniško delo je bilo v redu, čeprav je dajal v člankih večjo težo ostrejšim stališčem Narodnega sveta. Tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc ne pozna podrobnosti problema in interesov pri tej zadevi. Matija Grah je po njegovem mnenju in po mnenju organizacije, ki jo vodi, poročal objektivno, zato se mu zdi odločitev Dela presenetljiva.

Predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik je povedal, da so z Grahom dobro sodelovali. Delal je dobro, zato ga je presenetila odločitev o odpoklicu, čeprav ne pozna vsebinskih razlogov zanj. Vendar mora biti novinarstvo svobodno in se politika vanj ne sme vtikati. »Zagovarjam novinarsko svobodo, ker je takšno lahko korektiv oblasti,« je povedal Vladimir Smrtnik. Nekdanji poslanec avstrijskega državnega zbora dr. Karel Smolle je ocenil odločitev o odpoklicu Matije Graha kot presenetljivo in nerazumljivo, saj je po njegovem mnenju zelo dobro poročal o dogajanju na Dunaju in v Avstriji. »To lahko trdim z gotovostjo, saj sem kar nekaj let deloval na Dunaju in poznam razmere. Problemov nekega okolja ni mogoče reševati na ramenih sposobnega in kritičnega novinarja. Kakšen pa naj bo novinar, če ne kritičen. Ravnanje z Matijo Grahom je slabo znamenje tudi zato, ker se pri novinarjih začete stvari lahko drugje čudno končajo,« je povedal znani slovenski politik na Koroškem.