Na poti k zarji streznitve

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / petek, 20. julij 2007 / 06:00

Okoli petdeset let opažamo pogrezanje vodilne miselnosti v blato, ki ga predstavlja idolizacija kapitala. Nekaj klenih ekonomistov se je temu sicer znalo upreti, mnogi pa so se ujeli v zanke nebotičnikov in katedral denarništva. Soočeni smo s strategijo imperializma, ki je zanetil vojno v Afganistanu, Iraku Jugoslaviji, itd. Pri tem so Združeni narodi odpovedali enako, kot je nekoč Društvo narodov. Pustimo se voditi silam, ki jim ni bila napoti samo Jugoslavija, ampak skušajo z objemom udušiti tudi Slovenijo. Ni mogoče spregledati, da globalizacija ruši narodno zavest in zvestobo maternemu jeziku. Ulice so že preplavili tuji napisi. Otrokom smo prisiljeni kupovati majice in oblačila s tujščino kot »okraskom«. Enako je s šolskimi torbicami in zvezki. Toda oblasti je verjetno tako prav, saj nič ne stori, da bi pregnala sodobno kugo. Čar in veličino Nove Gorice že ogroža tuje igralništvo, ki ne prazni samo žepov, ampak tudi duha. Prav bi bilo, da se zato spomnimo našega velikega jezikoslovca p. S. Škrabca, ki je v desetih zapovedih med drugim zapisal: »Ne ubijaj s tujkami in spakedrankami ...« in »Ne kradi tujim jezikom besed in načina izražanja.« Danes bi moral dodati še druge zapovedi: »Ne prodajaj tujcu slovenske zemlje, tovarn, bank ... Tudi ne slovenskega ladjevja!« Naštevali bi lahko še in še. Vedno več je ran, ki bolijo: načrti o vetrnicah na Krasu, uničevanje čara Gorenjske z nedomišljeno gradnjo ceste in betoniranjem letališke steze.

Otresti se moramo lažnih idolov. Verstva naj ne spreminjajo resnice v dogme in doktrine. Odrečejo naj se lastninjenju in bogatenju. Vse to namreč ubija duha Sporočila.

Na koncu še nekaj vprašanj. Kje je politik, ki bi iztrgal naše zamejstvo potujčevanju in privedel sosede do resničnega spoštovanja manjšin? Kje je politik, ki bi bratu rekel brat in se tudi pri odnosih z Romi obnašal kot brat? In kje politik, ki bi obudil vse, kar je bilo dobrega v letih po drugi svetovni vojni in bi gradil na socialni pravičnosti?

J. Zalokar