Nikar preveč drobljenja

Državni zbor je julijsko zasedanje končal z dvanajsturno obravnavo treh pokrajinskih zakonov, za katere je večina poslancev odločila, da so zreli za nadaljnjo obravnavo v jeseni.

Ljubljana - Ko se je minuli ponedeljek začela zadnja seja državnega zbora pred parlamentarnimi počitnicami, so v stranki LDS predlagali, naj predloge treh pokrajinskih zakonov (o pokrajinah, o volitvah v pokrajinah in o financiranju pokrajin) parlament umakne z dnevnega reda, češ da bi jih morali obravnavati hkrati s predlogom četrtega zakona, ki govori o območjih, sedežih in imenih pokrajin. Opozicijski poslanci (21 jih je glasovalo za ta predlog) niso dosegli svojega in v petek so obravnavo treh zakonskih predlogov vendarle opravili.

Vseh pokrajinskih zakonov je šest, do konca julija pa poteka javna razprava o določitvi območij pokrajin, ki bo osnova za oblikovanje predloga zakona o ustanovitvi pokrajin. Zakonodajo je poslancem predstavil minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar. Na drugo raven lokalne samouprave med občino in državo se bodo prenesle nekatere pristojnosti države, združile bodo tudi nekatere lokalne naloge širšega pomena, sicer pa bodo imele lastno premoženje, vire financiranja, voljen predstavniški organ in lastno upravo, kamor bo prenesen tudi del nalog državne uprave. Financirale se bodo iz dohodnine in nekaterih trošarin, pokrajine, ki s temi viri ne bo pokrila primerne porabe, pa bo dobila tudi denar iz državnega proračuna. Prva parlamentarna obravnava je odprla več dilem, povezanih s finančno samostojnostjo prihodnjih pokrajin, njihovimi pristojnostmi, številom in sedeži. Od tega, kako bodo opravili z dvomi, bo v veliki meri odvisen uspeh regionalizacije in decentralizacije Slovenije.

Zlasti opozicijski poslanci so izražali pomisleke o rešitvah, ki jih v zvezi s pokrajinami predlaga vlada. Cveta Zalokar Oražem (nepovezani poslanci) iz Domžal je sicer menila, da je regionalizacija nujna z vidika uravnoteženega razvoja Slovenije, ne rešuje pa ustrezno eno ali dvotirnega upravnega sistema in vzbuja bojazen za nastanek nove birokracije. Zavzela se je za manjše število pokrajin od predlaganih štirinajst, češ da takšna členitev sproža pobude o vedno novih pokrajinah, pri čemer je omenila tudi težnje za nastanek Zgornje Gorenjske ter severne in južne obljubljanske pokrajine. Borut Sajovic (LDS) iz Tržiča je menil, da je vladni projekt pokrajin zlasti političen, ne pa strokoven ali razvojen. Podpira opcijo od šest do osem pokrajin, te naj bi bile čim močnejše, da bodo lahko sogovornice pokrajinah v drugih državah. Mihael Prevc iz koalicijske SLS, sicer pa župan Železnikov, pa verjame v projekt pokrajin in v naloge, ki jih bodo te sprejele od države, oziroma se bodo zaradi nadlokalnega pomena na tej ravni zanje odločale občine. V zvezi s tem je omenil sestanek gorenjskih županov o skupni lokaciji za odlaganje odpadkov, ki je potekal ravno v petek. Veseli ga tudi, da se na pokrajine prenašajo tudi nekatere pristojnosti prometnega ministrstva, kot pomembno pokrajinsko nalogo pa je omenil tudi urejanje hudournikov. Opozoril je na morebitno povišanje stroškov z uvedbo pokrajin, toda če bodo te ljudem prinesle večjo kakovost življenja, lahko to tudi nekaj stane.