Bo odločitev o Blejskem otoku vplivala tudi na "usodo" gozdov?

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / nedelja, 15. julij 2007 / 06:00

Ljubljanska nadškofija zahteva od države vračilo gozdov v naravi tudi v zavarovanem Triglavskem narodnem parku. Radovljiška upravna enota se je aprila lani dogovorila z nadškofijo in državnim pravobranilstvom, da bo z reševanjem zahtevka počakala do odločitve ustavnega sodišča o Blejskem otoku, ki je primer s podobno pravno in dejansko podlago. Zdaj je odločitev o otoku znana, otok bo ostal v državni lasti.

Župnija Bled je v prizadevanjih, da dobi nazaj v naravi Blejski otok izčrpala vsa pravna sredstva, ostane ji le še pot na evropsko sodišče za človekove pravice. Ustavno sodišče je namreč na seji ob koncu junija zavrnilo ustavno pritožbo župnije zoper sodbo vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo vrnitev otoka v naravi, hkrati je odločilo, da nekatere določbe zakonov o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini, o varstvu kulturne dediščine in o ohranjanju narave niso v neskladju z ustavo. Medtem ko so bili ustavni sodniki soglasni o ustavnosti zakonov, je o zavrnitvi ustavne pritožbe blejske župnije sodnik dr. Janez Čebulj, sicer tudi predsednik ustavnega sodišča, dal ločeno mnenje. Župnija je v postopku vseskozi dokazovala, da ob uveljavitvi zakona o denacionalizaciji leta 1991 ni bilo ovir za vračilo otoka v naravi in da naj bi jih državni organi z namernim zavlačevanjem postopka poskušali »ustvariti« kasneje.

Bo odločba ustavnega sodišča o Blejskem otoku vplivala tudi na odločitev o zahtevku Ljubljanske nadškofije za vrnitev gozdov v Triglavskem narodnem parku (TNP)? Medtem ko je nadškofija doslej na območju radovljiške upravne enote že prejela v last in posest 3.410 hektarjev zemljišč v parku, so se v upravni enoti na lanski aprilski obravnavi dogovorili z nadškofijo in državnim pravobranilstvom, da bodo z reševanjem zahtevka za preostala zemljišča v parku počakali do odločitve ustavnega sodišča o Blejskem otoku, ki je primer s podobno dejansko in pravno podlago. Sodišče je junija o tem odločilo in v radovljiški upravni enoti bodo zdaj lahko nadaljevali s postopkom.

Denacionalizacijski postopek, v katerem Ljubljanska nadškofija samo na območju radovljiške upravne enote zahteva v naravi okoli 21 tisoč hektarjev zemljišč, od tega okrog 16 tisoč hektarjev v Triglavskem narodnem parku, poteka že zelo dolgo. Na to je med drugim vplivala tudi odločitev državnega zbora, ki je ob koncu leta 1995 z zakonom o začasnem, delnem zadržanju vračanja premoženja zadržal reševanje zahtevka lahko do začetka leta 1999. Upravna enota je doslej z delnimi odločbami nadškofiji že vrnila v naravi okrog 3.100 hektarjev zemljišč zunaj Triglavskega narodnega parka. Kar zadeva vračanje v parku, je vlada šele julija 2000, torej po skoraj devetih letih od sprejetja zakona o denacionalizaciji, odločila, da je upravna enota pristojna tudi za odločanje o zemljiščih v parku. Upravna enota je z delno odločbo 12. aprila 2001 zavrnila zahtevo nadškofije za vrnitev nekaj več kot osem tisoč hektarjev podržavljenih kmetijskih zemljišč in gozdov v TNP-ju v naravi, pri tem pa je kot razlog navedla, da nepremičnine, ki so v TNP-ju in v lasti države, niso v pravnem prometu. Na odločbo sta se pritožili nadškofija in Slovenska odškodninska družba. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pritožbama ugodilo, ugotovilo, da za vračilo v naravi ni zakonskih ovir, odpravilo delno odločbo in izdalo odločbo o vrnitvi zemljišč v last in posest. Zoper takšno odločitev ministrstva so se na upravno sodišče pritožili Državno pravobranilstvo - zunanji oddelek v Kranju, Gozdno gospodarstvo Bled in Občina Bohinj. Sodišče je odločbo odpravilo in primer vrnilo ministrstvu v ponovni postopek, v katerem naj bi dopolnili ugotovitveni postopek ter preverili dejansko rabo parcel, občinskih cest in javne infrastrukture. Ministrstvo je »spis« vrnilo upravni enoti, ta pa je potlej na podlagi stanja nepremičnin v naravi, ki ga je izdelal izvedenec geodetske stroke, dopolnila ugotovitveni postopek in izdala odločbo, s katero je pred dobrimi tremi leti vrnila nadškofiji v naravi 3.410 hektarjev pretežno gozdov. Na odločbo sta se pritožila Gozdno gospodarstvo Bled in državno pravobranilstvo, a ker ju je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zavrnilo, sta vložila tožbo na upravno sodišče. Po umiku obeh pritožb je odločba 6. oktobra 2005 postala pravnomočna.

Ob tem, ko je država v dosedanjih denacionalizacijskih postopkih že vrnila nadškofiji pa tudi številnim agrarnim skupnostim v naravi del zemljišč v Triglavskem narodnem parku, se zastavlja vprašanje, ali je možno, da bi za različna zemljišča v parku in v različnem časovnem obdobju veljala različna pravna pravila. Pravni laiki so ob vrnitvi prvega hektarja kmetijskih zemljišč in gozdov v parku nekdanjim lastnikom oz. njihovim pravnim naslednikom pričakovali, da bodo hitro »padli« tudi vsi nadaljnji, z izjemo tistih, za katere veljajo dejanske ovire za vračilo v naravi. To se ni zgodilo in tudi zdaj, po odločitvi ustavnega sodišča glede Blejskega otoka kot primera s podobno pravno in dejansko podlago, verjetno ni še nič določenega in odločenega. Zakaj? Zgodovina dosedanjega poteka denacionalizacijskega postopka kaže, da ga poleg zakonov in drugih predpisov »usmerjajo« tudi bolj ali manj razpoznavni politični interesi, večja ali manjša naklonjenost Cerkvi …

V zavodu Triglavski narodni park, ki upravlja s parkom, si seveda lastnikov ne morejo izbirati, po besedah direktorice dr. Marije Markeš bi si želeli, da bi bila vsa zemljišča v državni lasti, ker bi tako lažje upravljali s parkom in uveljavljali parkovni varstveni režim, a to ni realno. Nadškofija je že zdaj pomembna lastnica zemljišč, z njo imajo zaenkrat dobre izkušnje, večji problemi se zaradi razpršenega lastništva lahko pojavijo pri sodelovanju z agrarnimi skupnostmi, ki so lastnice najprivlačnejših delov parka. Ker mora vse vrnjeno premoženje agrarnih skupnosti v dedni postopek, se lastništvo drobi, hkrati pa je nevarnost, da bi nad kmetijskimi interesi prevladala hotenja tistih, ki ne kmetujejo več. »Najkakovostnejši gozdovi na blejskem gozdnogospodarskem območju še niso vrnjeni,« ugotavlja Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in poudarja, da jim v zavodu nedokončana denacionalizacija oz. »vračanje posameznih kamenčkov v mozaiku« otežuje načrtovanje in usmerjanje gospodarjenja z gozdovi.