Alpini primanjkuje delavcev

V žirovski tovarni obutve so si zadali cilj, da bodo naročila izvrševali v štirih tednih. Posledice zelene zime bodo nadoknadili pri modni obutvi.

Žiri – V soboto so v Žireh pripravili tradicionalni dan Alpine, ki je bil letos ob 60. obletnici ustanovitve še posebej slovesen. Pripravili so razstavo o zgodovini tovarne, predstavili obutev skozi čas ter najnovejše inovacije, s katerimi ta razvojno izredno močna tovarna izziva trg. Kaj pomeni Alpina Žirovcem, pa se je pokazalo pri obisku tovarne, saj je bil to tudi dan odprtih vrat, samo na merilniku nog pa so zabeležili prek sedemsto meritev. Na priložnostni slovesnosti so bili prisotni direktorji vseh Alpininih tovarn v tujini – iz BiH, Romunije in celo Kitajske, obletnico pa sta s prisotnostjo počastila tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan in žirovski župan Bojan Starman. O delu in razvoju Alpine smo se pogovarjali s lani imenovanim novim predsednikom uprave Matjažem Lenassijem, ki je letos postal tudi edini in popolni lastnik Alpine.

Ob pomembni obletnici ste pripravili dan odprtih vrat, ki je bil izjemno dobro obiskan. S kakšnim namenom?

»Vrata podjetja smo odprli predvsem zaradi zaposlenih in njihovih družin, saj menimo, da mora biti tovarna dobro vpeta v svoje okolje. Dober odziv nas izjemno veseli in dokazuje, da jih zanima dogajanje v tovarni in da jim za to ni vseeno. Vsem iskrena hvala, da so prišli.«

Ste dobili že kaj odzivov? Kmalu bo eno leto, odkar vodite Alpino.

»Odzivov je znotraj tovarne veliko, za tiste zunaj nje po današnjem obisku pa še ne vem. Znotraj doživljam za spremembe veliko podporo. Prav vsi seveda nad njimi niso navdušeni, med delavci pa je podpora velika. Zelo zanimivi so odzivi od zunaj, pri velikih firmah: če začnem s Salamonom, Rosignolom, Fisherjem, ki so glavni igralci na trgu, zanje postaja Alpina pomemben faktor. Smo članica skupine NNN (nova nordijska norma - nov način vpetja čevlja na tekaške smuči - podpira ga Rocatela) in lanska zima je na trgu prinesla pravi cunami. Po prestopu Fisherja iz sistema SNS (podpira ga Salamon) je Alpina postala jeziček na tehtnici trga, kateri sistem bo prevladal.«

Zelena zima v Ameriki in srednji Evropi je zagotovo pri prodaji pustila posledice. Kako jih občutite v Alpini?

»Glede na to kaj se govori v Nemčiji, kjer da je kar polovica distributerjev morala zapreti vrata, ali da je kar 80 odstotkov blaga ostalo v skladiščih, je jasno, kako bo z letošnjo prodajo. Alpina je imela srečo, ker ima glavni trg na Norveškem, kjer zima ni bila tako slaba. Ker predstavlja ta trg polovico naše proizvodnje in imamo tudi za novo sezono normalna naročila, posledice ne bodo tako hude. Računamo, da bo izpada v celotnem izvozu med 20 in 25 odstotki. Ker je bilo vse to jasno že ob začetku letošnjega leta, smo se intenzivno usmerili na izdelavo čevljev za alpsko smučanje (pancerje) in pripravili novo kolekcijo, ki je v Ameriki že naletela na zelo dober odziv. Upamo, da bomo tako vsaj delno nadomestili izpad pri tekaških čevljih.«

Kaj pa modna obutev?

»Modna obutev je seveda glavno upanje in naša poudarjena prizadevanja v tej smeri se že obrestujejo. Alpina ne sme in ne more biti odvisna od tega, ali bo padel sneg. Ob polletju smo že kar 17 odstotkov nad planom. Očitno je produkt marketing opravil zelo dobro delo, saj so pripravili modele, ki so šli zelo dobro v promet, pa tudi odzivi s sejma Garda veliko obetajo. Glavno merilo je seveda prodaja in ob polletju, pred razprodajami smo že na 64 odstotkih proizvedenega, lani nismo dosegali niti 50 odstotkov. Razmerje med športno in modno obutvijo je bilo v preteklosti 40 proti 60, seja se približujemo 30 proti 70.«

Ob zadnjem pogovoru za Gorenjski glas ste omenili pomanjkanje delovne sile. Kako je s tem, ljudje zapuščajo Alpino?

»Vsakdan slabše. Nekaj je tudi zapuščanja naša družbe, kjer delovne razmere včasih niso najbolj prijazne. Na primer čas dopustov sovpada s povečanim obsegom dela in nismo se še navadili, da značaj naše industrije zahteva dopuste tudi izven siceršnje počitniške sezone. Drug problem je dejstvo, da smo zasuti z naročili in že nas boli glava, kako jih bomo izpolnili. Nameravali smo uvesti drugo izmeno, vendar potrebnih najmanj 150 novih delavcev v tem okolju preprosto ni. Pognali pa smo drugo izmeno v Romuniji in tretjo v Bosni in Hercegovini. Naša usmeritev je, da izdelavo delov obutve (na primer šivanje) prepustimo obratom v tujini, v Žireh pa imamo efektivno sestavljanje obutve in končno obdelavo. Tako imamo v rokah kontrolo izhoda, kvalitete, izrednega pomena pa je tudi, da razvoj ostane v stiku s proizvodnjo.«

Uveljavljate nov poslovni model. Kaj je njegovo bistvo?

»Zadali smo si cilj, da bomo naročila obutve izvršili v štirih tednih, česar sedaj ne zmore še nihče. Uresničitev ni odvisna le od delavcev, ki bodo morali poprijeti tudi čez uro, kadar bo to treba, pač pa je treba urediti še marsikaj v razvoju na eno strani ter reprodukcijski verigi na drugi. Sprva so bili dobavitelji šokirani (na primer usnje se uvaža iz celega sveta, samo transport – plovba, utegne trajati šest mesecev), sedaj pa se že organizirajo, da bodo imeli skladišča blizu tovarne. Sedaj nekako izpolnjujemo naročila v šestih tednih, upam, da bomo na štiri pripravljeni spomladi.«

Načrti?

»Glavni je prihodnje leto izdelati tri milijone parov čevljev. Pričakujem, da bo izjemno težko na trgu športne obutve, še ena zelena zima bi pomenila resne težave. Sicer pa v Alpini nadaljujemo z resnično burnim razvojem, ki se kaže tudi v izvirnih inovacijah: danes na razstavi kažemo nov izredno moderen laserski merilec oblike in velikosti nog (skener), prikazujemo nov smučarski sistem »izi ski«, naši razvojniki so tako odprti, da se sprašujejo celo »zakaj čevelj potrebuje podplat?«