Med sosedi 45

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 6. julij 2007 / 06:00

Včeraj je bilo v državnem zboru tradicionalno srečanje Slovencev, živečih zunaj Slovenije, ki je bilo tudi sklepno dejanje številnih prireditev, povezanih s Slovenci po svetu. Najpomembnejši sta bili sobotni 14. tabor Slovencev po svetu v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu in nedeljsko 51. Srečanje v moji deželi v Bohinju. Osrednja tema tabora je bila Naš domači kraj, povezovalec Slovencev doma in po svetu. Predsednik izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjan Kocmur je dejal, da bi moralo zlasti v mestih, vaseh in zaselkih, od koder so rojaki odšli v svet, priti do širšega ozaveščanja in splošnega vrednotenja izseljenstva. Obnovitev stikov in srečanje z rojaki rodnega slovenskega kraja je namreč lahko vir novega navdušenja ter razvojnih priložnosti in povezovanj. »Vsi se zavedamo, da slovenska populacija po svetu ni inventura za odpis, ampak dragocen potencial in pomemben del slovenskega telesa,« je povedal Kocmur in spomnil na razmislek o modelih in dobrih praksah v drugih evropskih državah ter o ustanavljanju rodoslovnih središč po državi. Slovenci, ki so šli v svet, ter njihovi potomci, ki so se rodili zunaj slovenskih meja, ne doživljajo Slovenije le zaradi svojcev, ampak tudi zaradi kraja, iz katerega izvira njihov rod.

Vodja urada za Slovence po svetu in v zamejstvu Zorko Pelikan je v pozdravu udeležencem srečanja v Šentvidu povedal, da v Sloveniji skoraj ni družine, ki ne bi od blizu spoznala odhajanja v tujino, odhajanje je danes tudi vračanje, vrnitev in življenje na dveh krajih hkrati. »Na eni strani imamo vračanje, priti pogledati, kako je doma, na obisk k sorodnikom in prijateljem, na drugi pa vrnitev, morda kar za stalno. Kljub vsej dobri volji, ki jo želimo pokazati, pa to vprašanje žal še vedno ni učinkovito rešeno. Še vedno se slišijo včasih kar neverjetne zgodbe o zamudnih postopkih, preden si lahko nekdo uredi prebivališče, najde zaposlitev in zaživi z družino polno življenje v novi stari domovini.« Napovedal je hitrejše reševanje teh problemov, kar bo prispevalo k razvoju naroda kot celote ter okrepilo sodelovanje med rojaki v Sloveniji in na tujem. Posebno pozornost bo treba nameniti mladi generaciji Slovencev na tujem, ki imajo drugačne potrebe in drugačen način življenja. Na okrogli mizi, ki je sledila, pa so profesor na Filozofsko fakulteti v Ljubljani Janez Bogataj, vodja izseljeniškega središča v Črenšovcih v Prekmurju Jože Horvat in predstojnica Instituta za slovenske izseljenstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti Marina Lukšič Hacin govorili o izseljencih in načinih njihove povezave z domovino in domačimi.

Pomemben dogodek je bila torkova prva seja sveta vlade za Slovence po svetu, ki se je je udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša. Napovedal je ukrepe za utrditev položaja slovenskih skupnosti po svetu in za ohranitev slovenske kulture in jezika, še posebej med mladimi. Napovedal je ustanovitev centra za slovenske študije v ameriškem mestu Cleveland.