Nizki donosi za vloženi denar

Hitrejši razvoj prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ovira nizka donosnost vloženega denarja, zlasti v primerjavi z naložbami v vzajemne sklade in življenjska zavarovanja.

Kranj - Če se bodo predvsem mlajši želeli izogniti bistvenemu znižanju življenjskega standarda po upokojitvi, bodo morali ob plačevanju premij za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje še dodatno varčevati. Ena od možnosti je varčevanje v okviru drugega pokojninskega stebra, to je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, s katerim se v Sloveniji ukvarjajo pokojninske družbe, zavarovalnice in vzajemni pokojninski skladi. Pomen tovrstnega zavarovanja v Sloveniji postopno narašča, v petletnem obdobju 2002–2006 se je po podatkih Banke Slovenije število vključenih v prostovoljno zavarovanje povečalo s 173.089 na 459.764 in obseg zbranega denarja z 99 na 783 milijonov evrov, še vedno pa se po razvitosti in naložbeni politiki ne more primerjati z državami evrskega območja. Delež zbranega denarja je ob koncu minulega leta v Sloveniji predstavljal 2,6 odstotka bruto družbenega proizvoda, na evrskem območju pa ob koncu predlanskega leta več kot 15 odstotkov.

Naložbena politika slovenskih izvajalcev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je v primerjavi z evropsko bistveno bolj konzervativna, ob koncu minulega leta so kar 87 odstotkov vsega denarja imeli v depozitih in dolžniških vrednostnih papirjih in le šest odstotkov v delnicah. Na evrskem območju je bilo razmerje bistveno drugačno, delež delnic je ob koncu predlanskega leta predstavljal 38 odstotkov vseh naložb. Konzervativnost naložbene politike, ki izvira iz zakonsko predpisane najnižje zajamčene donosnosti, se je lani kljub temu vendarle nekoliko zmanjšala, saj se je v naložbah povečal delež lastniških vrednostnih papirjev, enot vzajemnih skladov in tudi delež naložb v tuje vrednostne papirje. Zakonsko določena najnižja zajamčena donosnost, ki znaša 40 odstotkov povprečne letne obrestne mere za državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom, se je lani povečala na 1,44 odstotka, dejanska donosnost pa je bila dokaj nizka. Enota premoženja vzajemnih pokojninskih skladov je lani porasla za 3,3 odstotka oz. celo manj kot leto prej, donosnost v posameznih pokojninskih družbah in zavarovalnicah pa je znašala od 3,1 do 7,4 odstotka in je bila višja kot predlani.

»Zavedanje prebivalstva o pomembnosti dodatnega varčevanja za starost se bo v prihodnosti še povečevalo. Kolikšen delež si bodo mogli pri tem zagotoviti izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, je odvisno predvsem od njihove konkurenčnosti alternativnim finančnim naložbam – tretjemu stebru,« ugotavljajo v Banki Slovenije in dodajajo, da je ovira za hitrejši razvoj tovrstnega zavarovanja nizka donosnost vloženega denarja, zlasti v primerjavi z naložbami v vzajemne sklade in življenjska zavarovanja. Izvajalci bi morali ponuditi vlagateljem tudi bolj tvegane in donosne »produkte« brez zajamčenih donosov in jim omogočiti prehajanje med pokojninskimi načrti z različno tveganostjo naložbene politike.