Inflacija, ki že skrbi

V juniju so se cene življenjskih potrebščin povečale za 0,4 odstotka. Štirimesečna rast cen je letno inflacijo dvignila na 3,6 odstotka.

Ljubljana – V petek je Statistični urad Republike Slovenije (SURS) objavil podatke o inflaciji v juniju, ki je že četrti mesec pozitivna in nad pričakovanji. Cene življenjskih potrebščin so bile namreč v primerjavi s preteklim mesecem v povprečju višje za 0,4 odstotka – lani smo v Sloveniji v juniju zabeležili deflacijo, skupaj pa so v prvi polovici letošnjega leta cene višje za 2,9 odstotka. Na rast cen v juniju so vplivale za 0,9odstotka višje cene storitev, cene blaga pa so se povišale za 0,1odstotka. Poltrajno blago se je v povprečju podražilo za 0,2odstotka, blago dnevne rabe pa za 0,1 odstotka, medtem ko se je trajno blago v povprečju pocenilo za 0,1odstotka. Podobno kot pretekli mesec med storitvami po rasti cen izstopajo počitnice v paketu, te so se junija podražile za 7,1odstotka, za prav toliko pa so bili dražji tudi letalski potniški prevozi. Na splošno rast cen so vplivali tudi višji stroški stanovanj (najemnine, vzdrževanje, komunalne storitve ter energija), opazno pa so se povišale tudi cene mesa (za 1,8 odstotka), rib, mleka, mlečnih izdelkov in jajc (za 1,7 odstotka). Zaradi pocenitve sadja in zelenjave ter brezalkoholnih pijač je bila hrana sicer za 0,2 odstotka cenejša kot mesec poprej.

Dvakrat višja inflacija kot v EMU

Štirimesečna rast cen je seveda dvignila tudi letno inflacijo, ki je dosegla 3,6 odstotka, medtem ko je povprečna 12-mesečna rast še vedno 2,5-odstotna. Zelo podobne rasti cen so na SURS-u izračunali tudi po tako imenovanih harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin, ki se uporabljajo v Evropski uniji. Tako je naša 3,8-odstotna letna stopnja rasti cen kar dvakrat višja od 1,9 odstotka v državah evrskega območja, v vseh 27 državah EU pa znaša inflacija 2,1 odstotka.

Dražijo se hrana in nafta

In kaj na vse to pravijo ekonomski analitiki? Na vladnem Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), kjer pretekle visoke rasti cen v zadnjih treh mesecih niso obravnavali kot skrb zbujajočo, opozarjajo, da se tudi v Sloveniji kaže trend poviševanja cen hrane, opazen na svetovnih in evropskih trgih, na povišanje cen pa vpliva tudi rast cen nafte, ki je višja od napovedi. Zato ocenjujejo, da povišana inflacija ni posledica vladne politike ali uvedbe evra. Prepričani so, da ni smiselno spreminjati usmeritev vlade na področju politike cen, v tem tednu pa bodo preverili, ali je treba spremeniti svoje napovedi o inflaciji do konca leta. Ker v junijskih podatkih o gibanju cen še niso zajete poletne razprodaje, pričakujejo, da bodo te vplivale na zmanjšanje rasti cen v juliju in avgustu. Profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Bogomir Kovač pa je za RTS komentiral, da je lahko dosežena visoka letna inflacija že prvi znak pregrevanja slovenskega gospodarstva.