Srednji vek v Škofji Loki

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Zanimivosti / / 06:00

V soboto se je Škofja Loka za en dan vrnila v srednji vek in oživila tedanji življenjski utrip. Venerina pot s srednjeveško poroko, na kateri sta se vzela Loti Vereš in Tine Windschnurer.

Škofja Loka - Na Mestnem trgu, kjer so se luže po nevihtni noči komaj dobro posušile, so razpostavili srednjeveške stojnice in na njih ponudili izobilje srednjeveškega in novodobnega blaga. Venerina pot se je začela z oznanilom mestnega klicarja in glavarjevo zapovedjo, potem pa se je sprevod v srednjeveška oblačila odetih meščanov podal po Mestnem trgu. Lepo je bilo videti današnje občinske veljake in veljakinje, dostojanstveno oblečene v srednjeveška oblačila. Gospodi so sledili meščani, njim pa manj ugledni prebivalci srednjeveške Loke, preprosto kmetstvo, otroci, glumači, celo usmiljenja vreden berač je v svoji raševini prosil miloščine po mestu. Med srednjeveško oblečenimi Ločani je bila tudi Mara Tavčar, »mojškra«, ki je sešila lepo število srednjeveških oblačil. Ker pri Venerini poti sodeluje že od začetka, ne ve več prešteti, koliko srednjeveških oblačil je izdelala doslej. Sodeluje v društvu Sotočje, kjer se vsako leto sto ljudi obleče v srednjeveška oblačila in sodeluje v mestnem srednjeveškem vrvežu. Dolgoletna obrtnica, ki je 35 let šivala strankam po meri, tudi pri oblačilih za gospodo, meščane, kmete in otroke nima težav. »Modele sem našla v tujih knjigah, kjer je predstavljena moda iz srednjega veka. Sama jih kreiram, izdelam kroje in potem sešijem. Gosposka oblačila, ki imajo dodanih veliko okraskov in jih je treba ročno prišiti na obleko, so najtežja. Vendar ni težav, vselej si zanje pred Venerino potjo vzamem dva tedna časa,« pove mojstrica Mara Tavčar, ki je tudi zase izdelala že tretjo obleko. Zelo lepi oblačili je sešila tudi gospe glavarjevi in voditeljici programa Moniki.

Medtem ko so meščani in obiskovalci, med katerimi je bilo tudi veliko tujih turistov, čakali na osrednji dogodek Venerine poti, so si lahko ogledali plesne in glasbene nastope, glumaške predstave, prikaz srednjeveških borilnih veščin, viteške boje, paževsko šolo, lokostrelski turnir za srebrnik, poleg junačenja srednjeveških mladcev pa tudi bolj vsakdanje življenje iz ter dobe. Kako so kovali denar, tkali, pridelovali sol, predelovali ovčjo volno, kuhali preprosta jedila, vse to je bilo mogoče videti na Venerini poti. In tudi, kako so malopridnega tatu sredi trga prijeli in ga priklenili na sramotilni steber, kjer ga je lahko vsak otrok obmetaval z gnilo solato. Take obravnave je bil deležen celo japonski turist, ki se je, vklenjen v klado, kislo smehljal v rojakov fotoaparat.

Poročne zaobljube srednjeveškega para

Najbolj vznemirljiv dogodek Venerine poti je bila srednjeveška poroka. Šele drugič je namreč organizatorjema, občini Škofja Loka in tukajšnji lokalni turistični organizaciji Blegoš, uspelo najti par, ki se je bil pripravljen zares poročiti pred številnim občinstvom. Sredi Mestnega trga so meščani in obiskovalci naredili špalir, ko se je pripeljal voz z nevesto Loti Vereš in ženinom Tinetom Windschnurerjem ter drugom Juretom in družico Sonjo. Poročno kočijo je ustavil mestni rihtar Matevž Eržen, kajti ženin je moral mestnim oblastem »odrajtati« ženitni ceh, »štivro«, kakor smo slišali. Če ne bi plačal v denarju, bi na drugo vižo poravnali ceh, namreč po načelu »ius primae noctis« ali pravico prve noči, po kateri bi poročna noč z nevesto pripadala mestnemu glavarju in ne ženinu. Ženinov drug Jure se je dolgo pogajal, potem pa le raje odštel deset mark cesarske veljave, da je ženin lahko obdržal nevesto. Mestni glavar Igor Draksler ju je pred Žigonovo hišo zavezal v zakon, zraven pa je bila tudi matičarka, ki je mladoporočencema prebrala »artikule«, kakšen ima njun zakon biti. Jezik, v katerem so se sporazumevali ob tej priložnosti, je bil resda srednjeveški in še najbolj podoben Trubarjevemu, zapovedi iz zakona pa so bile čisto novodobne in mladima »zakonikoma« ne bo treba živeti po srednjeveških pravilih. Loti in Tine sta izrekla poročne zaobljube, po srečno prestanem srednjeveškem obredu pa ju je čakala še cerkvena poroka v Mekinjah, od koder je doma ženin.

Poroka je orosila marsikatero oko med obiskovalci, z njenim iztekom pa se srednjeveško dogajanje v Loki še ni končalo. Na stojnicah so ljudje lahko pokusili jedi iz tistega časa, si ogledali fotografsko in likovne razstave, otroci so ustvarjali v različnih delavnicah, vrstili so se plesni in glasbeni nastopi, poleg tega pa so organizatorji pripravili tudi brezplačne oglede mesta in okolice in za dostopno ceno enega evra omogočili obisk Loškega muzeja. Z večerom srednjeveške glasbe in plesa ter z veličastnim ognjemetom z gradu so zaokrožili letošnjo Venerino pot.