Najbolj seksi organ telesa

Po letu in pol odsotnosti se spet vračam v predrago Poljansko dolino. Tokratna vrnitev mi je še toliko bolj dragocena, ker sem ob spremljanju in zdravljenju Martina Strela na reki Amazonki kot edina članica ekipe skorajda izgubila svoje življenje. Izkazalo se je, da je sreča pogumnim naklonjena. Poleg življenjske izkušnje v amazonskem pragozdu, pa obstaja tudi oseba, ki je v zadnjem letu popolnoma spremenila način mojega razmišljanja.

Prof. dr. Rifat Latifi, dr. med., profesor kirurgije na univerzi v Arizoni in svetovno priznani travmatolog, ki je vodil mednarodni virtualni team strokovnjakov v ekipi za Telemedicino na Amazonki. Prof. Latifi se je nedavno tega sprehajal po Tirani, kjer ga je na ulici ustavila televizijska ekipa. Novinarka je prof. Latifi vprašala, katere ženske so mu bolj pri srcu, črne ali tiste svetlih las? Prof. Latifi je brez pomisleka takoj odgovoril: »Odvisno od tega, kakšne možgane imajo!?«

Po letu in pol odsotnosti imam občutek, da ljudi vedno bolj zanima človeška narava, da se stopnja ozaveščenosti o procesih v možganih, ki so odgovorni za naše vedenje, za naše duševno in fizično zdravje, hitro zvišuje. To je za pozdraviti, saj je le znanje glavno orožje, ki ga lahko uporabimo, ko se znajdemo v težavah, še posebej v težavah z zdravjem. Kot nevroznanstvenico me večkrat sprašujejo, v čem je skrivnost človeške narave, kaj se zgodi v možganih, ko se zaljubimo, itd. V resnici o delovanju možganov vemo neprimerno več danes, kot smo pred nekaj desetletji. Še do nedavnega je znanje o možganih prihajalo iz različnih ved, ki so se ukvarjale z raznimi aspekti proučevanja možganov.

Nekaj zdravnikov znanstvenikov, psihologov ter filozofov pa je ugotovilo, da le analize ne bodo pripeljale do kakšnih bolj pomembnih spoznanj o možganskih funkcijah, zato so ustvarili novo vedo, ki se imenuje kognitivna in afektivna nevroznanost. To je multidisciplinarna veda, ki povezuje psihiatrijo, nevrologijo, etologijo (evolucijsko psihologijo), molekularno biologijo, biokemijo, genetiko, filozofijo, itd. Njen cilj je razumeti delovanje možganov - kako zaznavamo, spoznavamo, usmerjamo pozornost, se spominjamo, pozabljamo, razmišljamo in čustvujemo. Mislim, da je velika prednost nevroznanosti poleg uporabe metode analize, da uporablja znanje in sodobno tehnologijo slikanja možganov, filozofijo in druga področja, ter tudi v obliki sinteze poskuša holistično razumeti delovanje možganov. V nevroznanosti izhajamo iz osnovne teze, da so možgani biološka podlaga duševnosti, najpomembnejši cilj pa je razumevanje in razjasnitev povezave med zavestjo in umom (mind), vedenjem (behavior) in možgani (brain).

Osebno me še najbolj zanima nerazumljena povezava med možgani in umom. V sklopu postavljanja teoretičnih hipotez se pri svojem delu s pacienti in v raziskovanju sprašujem: Na kakšen način lahko molekule, iz katerih so zgrajene celice v možganih, pretvorijo različne atome v okus, vonj, glasove, skrbi, strah, razočaranja, bolečine, orgazme ali strasti? Ne da bi se tega zavedali, se v naših možganih vsak trenutek dogajajo čudeži, ki nam obarvajo svet. Nekako tako je prof. Latifi pojasnil svoj odgovor novinarki, ne glede na to ali ima ženska črne, blond lase, ali pa nekaj vmes, všeč nam je tista oseba, katere možgani se nam zdijo seksi.

Vsem domačim, prijateljem, vsem državljanom Slovenije bi rada ob prazniku neodvisnosti iskreno čestitala in zaželela vsestranski napredek in blaginjo naše države. Spomnimo se, da nimamovsi takšne sreče, da bi živeli v svoji neodvisni državi. Ob tej priložnosti zato uradno pozivam slovenske in svetovne oblasti, da se zavzamejo za čimprejšnjo neodvisnost Kosova.