Zlati časi brez spodnjih hlač!

Ko boš toliko smrdela, da ti ne bo mogel priti blizu, boš rešena ...

Zanimalo me je, koliko časa je včasih ljubljenje sploh trajalo. Večina mojih sogovornic je trdila, da komaj več kot pet minut. Če je trajalo dlje, je že pomenilo, da je bil dedec »zanič«, ker mu ni takoj prišlo.

Kaj je to orgazem, se ženskam včasih ni niti sanjalo. Odnos je bil praviloma zelo boleč, saj mož zlepa ni poskrbel, da bi pri tem uživala tudi žena. Pravzaprav možakarje ta plat sploh ni skrbela. Vse skupaj je potekalo približno takole: Mož je ženi ukazal ali samo nakazal, kaj bi rad. Žena je poslušno povlekla krilo navzgor (vedeti je treba, da spodnjih hlač niso nosile!), mož se je ulegel nanjo in na hitrico opravil. Žena je morala ležati pri miru. Možakarji so bili namreč mnenja, da »lahko« sodelujejo samo lahke ženske. »Vsakič, ko se je spravil name, je moral 'tisto' spustiti noter,« mi je razlagala ena izmed žensk.

»Bog varuj, da tega ne bi storil! To bi bil velik greh! Spominjam se, da me je enkrat k sebi poklical župnik in me vprašal, kaj se pri nas dogaja, ker že več kot dve leti nisem zanosila. A moža morebiti siliš, da ga potegne ven, je kričal name. Bila sem vsa trda, toda pri vsem, kar mi je bilo sveto, sem mu prisegla, da tega ne počnem. Možu še na kraj pameti ne bi padlo, da bi se zaradi mene odrekel užitku!« To, da je žena pokorna možu, so včasih razumeli dobesedno. Ženska ni imela nobenih pravic – razen seveda treh: da je bila gospodinja, da je rojevala otroke in dajala možu užitek.

»Naša mama je bila zmeraj tepena, kadar se očetu ni hotela vdati,« so mi razložili nekateri sogovorniki na videz preproste, a obenem silno zapletene odnose pri njih doma, ko so bili še otroci (pred približno 65 leti). »Oče je prišel zvečer v hišo in na poseben način pogledal mamo. Ta je odkimala in se skrivala med otroki. Oče je odšel ven, se vrnil z gajžlo in udaril po mami. Ta je pred njim zbežala ven, pred hišo. Toliko časa sta tekala drug za drugim, dokler se nista popolnoma upehala. Očeta je verjetno gnala strast, v mami pa je bilo polno strahov pred ponovno nosečnostjo. Oče je med tekom na mamo nekaj časa kričal in jo zmerjal, nekaj časa jo je prosil. Toda zmeraj je zmagal in dosegel svoje. Ko sem bila starejša, sem večkrat slišala sosedo, ki je rekla moji mami: Kako si ti neumna. Ulezi se in mu nastavi, pa boš imela nekaj časa pred njim mir…«

Znan je tudi mož, ki se je pred sopivci pri Bahaču rad pohvalil: »Tudi če bi imel vlak zapeljati čezme, ne bi šel dol z nje.« Nekateri zakonski pari zaradi pomanjkanja prostora ali pa kakšnih drugih vzrokov niso spali skupaj. Vendar so se po nekaterih njim znanih skritih znakih zmeraj sešli ali v delavnici, kjer je spal mož, ali na peči, ko so zaspali otro­ci. V poštev so prišli tudi drugi kraji – odvisno od tega, kaj je ukazal gospodar. »Naš oče,« je vedela povedati gospa, danes ima že 87 let, »je zjutraj prišel iz delavnice (potem ko je šel lulat), stopil k mami, ki je z nami ležala za pečjo, in rekel: Šššššššš. 'Če že glih moraš, pa grem,' so rekli mama in odšli z njim v delavnico, vendar so se zelo hitro spet vrnili nazaj.«

 

Seveda so bile med zakonskimi pari tudi izjeme. Tisti, ki so bili drug do drugega drugačni, pozornejši, nežnejši, so pri drugih ženskah na vasi, kar je čisto razumljivo, vzbujali nevoščljivost.  Tako je ena rada potarnala: »Oh, kako se imate lep, ko se lahk lubimkate. Našn pa je sam zaplazl, pa je bl.« Pozneje so moški že prišli do spoznanja, da storijo bolje, če ga »potegnejo ven«. Tisti – razsvetljeni – so radi zafrkavali nekega reveža z osmimi otroki: »Ja, posluš, Pavle, kak de imaš 8 atruk, vsak lit enga nardiš, a na znaš tizga dilat? A ga ris na znaš dacajta van pategnt?« Včasih so se našle tudi sorodne duše in eden izmed takih dobronamernih ženskih nasvetov se je glasil: »Če ba tuj didc še kar naprej sikn, se njehaj umivat. Ka baš tuk smrdila, de ti nou magu prit bliz, baš rišena …«

 

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / torek, 21. november 2006 / 06:00

Podpisali urbanistično pogodbo

Občina Cerklje in podjetje Gradbinec GIP sta podpisala urbanistično pogodbo za urejanje območja Vasi brez ovir Šmartno. Komunalno opremljanje bo stalo 827 milijonov tolarjev.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / petek, 22. junij 2007 / 07:00

Jože Andrejaš uradno naznanil kandidaturo

V predsedniškem apartmaju ljubljanskega hotela se je Jože Andrejaš čisto sam brez volilnega štaba ali drugih podpornikov novinarjem uradno predstavil kot kandidat za predsednika države.

Slovenija / petek, 22. junij 2007 / 07:00

V nedeljo osrednja državna proslava

Ljubljana - V nedeljo, 24. junija, na predvečer državnega praznika, bo na Trgu republike v Ljubljani potekala osrednja državna proslava ob dnevu državnosti. Slavnostni govornik bo predsedn...

Radovljica / petek, 22. junij 2007 / 07:00

Bučar bo govornik v Radovljici

Radovljica - V Radovljici pripravljajo za letošnji praznik državnosti veliko slovesnost, ki bo v ponedeljek, 25. junija, ob 19. uri pri lipi samostojnosti pred Ekonoms...

Slovenija / petek, 22. junij 2007 / 07:00

Enotni v zmagi

Ljubljana - Dan pred dnevom državnosti bodo v Ljubljani odprli razstavo Enotni v zmagi, ki prikazuje demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. V Hribarjevi dvorani na Ljubljans...

Kranj / petek, 22. junij 2007 / 07:00

Andrej Bajuk na Gorenjskem

Kranj - Predsednik Nove Slovenije in finančni minister Andrej Bajuk bo v soboto, 23. junija, obiskal Gorenjsko, kjer se bo srečal s funkcionarji NSi, predsednik...