Tudi malo podjetništvo potrebuje doktorje znanosti

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 20. junij 2007 / 06:00

Teden obrti in podjetništva na Škofjeloškem so sklenili z okroglo mizo o podjetniških možnostih, ki pa je dala bolj malo novih odgovorov.

Škofja Loka – V četrtek je bila v organizaciji Območne obrtne zbornice Škofja Loka in Razvojne agencije Sora v Miheličevi galeriji v srednjeveški kašči okrogla miza na temo Podjetniške možnosti, ki je bila zaključna prireditev Tedna obrti in podjetništva na Loškem – zelo pestre vrste promocijskih prireditev o obrti in podjetništvu. Kljub zanimivim gostom je bila udeležba na okrogli mizi skromna. Pogovor je vodil sicer zelo dobro pripravljen direktor Razvojne agencije Sora Rok Šimenc, vendar v odgovorih gostov ni bilo veliko novega. Tudi med občinstvom vprašanj ni bilo.

Slovenci smo preveč samokritični

Okroglo mizo o podjetniških možnostih so začeli z vprašanji, kaj je sploh obrt in malo podjetništvo in ali smo Slovenci podjeten narod. Vsekakor je bila zanimiva dobro argumentirana trditev generalnega sekretarja Obrtne zbornice Slovenije dr. Viljema Pšeničnyja, ki je prepričan, da je razvoj obrti in podjetništva v zadnjih petnajstih letih dokazal, da smo Slovenci zelo podjetni, značilno za nas pa je, da smo izredno samokritični in si uspehov razvoja ne priznamo. To ne velja le za obrt in malo podjetništvo, pač pa celo za gospodarstvo, kjer smo kljub objektivnim kazalcem izredno uspešnega razvoja Slovenije še vedno prepričani (to kažejo številne ankete in ocene, ki pa so subjektivne narave), da je razvoj prepočasen, da nismo konkurenčni.

Še nekoliko bolj se je razvnela razprava ob vprašanju, ali sta dve zbornici – Gospodarska zbornica Slovenije s po novem prostovoljnim članstvom ter Obrtna zbornica Slovenije z obveznim članstvom podjetni zbornici. Oba predstavnika teh zbornic - mag. Mateja Čepin iz GZS in Pšeničny iz OZS, sta bila seveda prepričana, da je odgovor pozitiven, kljub večinskemu mnenju omizja, da je edino pravilen pristop prostovoljno članstvo in s tem tržana prisila, pa je Pšeničny z zgodovinskimi razlogi, tujo prakso in rezultati vrste anket med članstvom zagovarjal obvezno članstvo.

Podjetna naj bo tudi država

Da je sedanji uspešen razvoj Slovenije tudi posledica sprememb pri državi, ki zmanjšuje davke (davek na plače, davek na dobiček) ter si prizadeva za prijaznejšo državno upravo, je bil prepričan Bojan Starman, poslanec državnega zbora in žirovski župan. Zakonodaja se poenostavlja, kar je dobro, odprava nekaterih davčnih olajšav pa je morda res prizadela obrtnike. Opozoril je, da je zelo pomembno poznati zakonodajo in ugotoviti pravi trenutek za pravočasen prehod od samostojnega podjetnika v d.o.o., na zakonodajnem področju pa bodo, kljub nasprotovanju sindikatov, ki da imajo sedaj preveč vetra v krilih, nujne spremembe zakona o delovnih razmerjih.

Znanost še ni v službi podjetništva

Kar precejšen del razprave se je nanašal na vprašanje vloge in pomena znanosti za obrt in podjetništvo. Marko Lotrič, lastnik izredno uspešne družbe s področja meril in laboratorijske tehnike, je predstavil svojo izkušnjo, kako so začeli s projektom in o sodelovanju z inštituti. Skupna ocena je seveda bila, da v slovenski obrti in malem podjetništvu manjka znanja in visokih tehnologij, da so inštituti in univerza prebogato financirani iz države, da bi se ukvarjali z aplikativnimi raziskavami ter možnostmi komercializacije znanstvenih dognanj. Dr. Jaka Vadnjal, predavatelj in direktor R&R inštituta na GEA Collegeu je opozoril na mnoge nedorečenosti pri varovanju industrijske lastnine, zaščiti znanja, inovacij, patentov, kar vse je v razvitih državah vir izredno velikih zaslužkov. Enotni so si bili, da tudi v malem podjetništvu potrebujemo vrhunske strokovnjake, pri čemer pa se ne smemo le spraševati, kako kaj narediti, pač pa tudi, kako kaj prodati. Ob zaključku so spregovorili še o izobraževanju in popularizaciji obrti in podjetništva, ki mu je Teden obrti in podjetništva na Loškem vsekakor nekaj prispeval.