Pomagajmo naravi
V tem delu leta se v naravi porajajo številna nova življenja. To za večino javnosti ni nič novega, ugotavljamo pa, da večina ljudi premalo pozna nekatere naravne zakonitosti.Naša in v Evropi najbolj razširjena vrsta parkljaste divjadi je srnjad, od katere jo vsako leto na tisoče konča v prometu ali pod zobmi kosilnic.
Odrasla srna praviloma vsako leto poleže dvojčka. Takoj po porodu zaužije posteljico in s tem, predvsem zaradi številnih plenilcev, zabriše mesto poleženja mladiča. Poleže na med seboj oddaljenih mestih v gozdu ali na travniku. Edino varovanje predstavljata pikasta obarvanost in to, da so prve tedne povsem brez vonja. Mati srna natančno ve, kje sta in ju obišče le za kratko dojenje. Srnje mleko je drugačno kot kravje. Zgodi se, da človek nehote najde tako potajenega mladiča in ga, misleč, da je sirota, odnese domov. To je povsem napačno in pogosto usodno. Tako najdenega mladiča se ne dotikajte in pojdite svojo pot. Če je bil mladič odnesen, ga tudi po enem dnevu odnesite nazaj. Kadar in če mladiča odkrijete med košnjo, ga odnesite v bližnjo varno zavetje, kjer ga bo srna zagotovo našla.
Zgodi se tudi, da komaj poležena mladiča izgubita mater. V takem primeru se moramo potruditi za ohranitev življenja, čeprav je vrnitev v naravo tvegana in negotova. Svetujemo, da o tem obvestite najbližjega lovca, ki bo zagotovo vedel, kako je treba ravnati. Lahko pa pokličete tudi na Lovsko zvezo Slovenije, tel.: 01/24 10 910.
Blaž Krže,
predsednik komisije LZS za upravljanje z divjadjo