Veliki Andrej
Andrej je prvi slovenski zmagovalec resničnostnega šova Big Brother. Pravi, da išče dekle, ki ga bo imelo rado zaradi njega samega in ne zaradi njegove zmage.
Avstralski Dolenjec je ta resničnostni šov spremljal že v Avstraliji. Sprva se mu je zdelo zelo čudno in ga niti slučajno ni zanimalo, kaj počnejo ljudje zaprti za štirimi stenami. Kasneje jih je spremljal tudi ponoči, ko so le spali. Že v Avstraliji je razmišljal o tem, da bi se prijavil, posnel je celo kaseto za avdicijo, ki pa jo je zamudil. Ko je lani prišel na daljše počitnice v Slovenijo in med gledanjem resničnostnega šova BAR2 opazil reklamo za slovenskega Big Brotherja, se je bolj za šalo, kot zares prijavil, bil izbran in tako je danes veliki zmagovalec, česar si niti v najlepših sanjah ni upal predstavljati. Z njim sem se pogovarjala slab teden po zmagovalni soboti in moram priznati, da je fant izredno prijazen in še vedno kar malo zmeden od vse medijske pozornosti. O njegovi zmagi so, presenetljivo, poročali tudi avstralski časopisi in televizije.
Andrej, kako daleč si upal, da boš prišel v slovenskem Big Brotherju?
»Uf, težko vprašanje. Mislil sem, da bo moje sostanovalce zelo motilo moje slabo znanje slovenščine. Imam samo eno »foro«, to je Batman in sem si predstavljal, da bom zanimiv le kakšna dva tedna. Kljub vsemu sem upal, da bi prišel do polovice šova, več kot to, niti slučajno ne.«
V zadnjem tednu ste bili v hiši štirje veliki finalisti. Ste bili nervozni?
»Ja, se mi zdi, da malo nervoze je bilo, ker nismo vedeli, kaj se bo zgodilo. Mislil sem si »kar bo, bo«. Vesel sem bil, ker sem prišel že tako daleč in tudi, če bi odšel ven, se ne bi počutil slabo. Smo se pa v zadnjem tednu res imeli lepo, hrano smo imeli (smeh), nagradno masažo in naloga, ko smo se med seboj spoznavali, mi je bila všeč ter na koncu še ena nagrada – večerja.«
Na forumih so obiskovalci večkrat zapisali, da si igral, je to res?
»Ne! V hiši Big Brother ne moreš igrati. To je psihološka igra. Tudi naloge, ki smo jih dobili, so take, da se človek pokaže v vsaki situaciji, da smo pokazali svoj pravi obraz. Pri 24-urnih nalogah si recimo zelo izmučen in takrat pokažeš, kakšen si in res ne moreš igrati. Tudi, ko že misliš, da veš, kaj se bo zgodilo, se to ne zgodi. Večkrat smo bili prepričani, da smo opravili tedensko nalogo, pa je Big Brother sporočil ravno nasprotno. In spet vsak stanovalec odreagira na svoj način, ne moreš igrati.«
S sostanovalci si se dobro razumel?
»Res sem sklenil veliko dobrih prijateljstev v hiši. Nikoli si nisem mislil, da se bodo med nami stkale tako močne vezi in sem zelo vesel, da je tako. Nisem se z vsemi enako dobro razumel, niti nisem nobenega sostanovalca sovražil. V hiši je bilo 12 različnih ljudi, vsega skupaj 18 in logično je, da se z vsemi ne razumeš najbolje in da je prihajalo do manjših prepirov. Sem pa zelo vesel, ker sem dobil nekaj dobrih prijateljev.«
Ko si po treh mesecih stopil iz hiše, si bil verjetno šokiran, saj je bilo naenkrat okoli tebe veliko ljudi?
»Sploh ne morem povedati, kakšen šok je bil to. V hiši smo bili tri mesece odrezani od zunanjega sveta, v zadnjem tednu smo bili v njej samo štirje, na koncu le midva z Mihom, vse je bilo zelo prazno, mirno. Potem naenkrat stopiš ven in je okoli tebe toliko ljudi. Samo gledal sem ljudi in sploh nisem takoj opazil svojega brata Janeza, ki mi je pripravil presenečenje, ko je prišel iz Avstralije.«
Kaj pa, ko je Nina rekla, da si postal prvi slovenski zmagovalec Big Brotherja?
»Še danes ne dojemam, takrat sploh nisem. Nisem točno vedel, kaj je govorila, vse mi je bilo kar isto – bla, bla, bla. Potem pa kar naenkrat »Zmagovalec je« in gre moja roka gor, nič mi ni bilo jasno. Tega se ne da opisati. Najbolj zanimivo je bilo, ko je Alen prišel k meni in se mi drl: »Andrej, jaz sem vedno tebe nominiral, od prvega dne sem tebe nominiral, Andrej vedno, jaz sem bil tisti.« Nič mi ni bilo jasno (smeh).«