Država še ne bo prodajala zemlje

Marca je novi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano postal Iztok Jarc iz Trzina. Kot pravi, v tem mandatu še ne bodo prodajali državnih kmetijskih zemljišč, namesto novega lovskega zakona bodo predlagali spremembo sedanjega, pripravili pa bodo razpise za male in velike naložbe na kmetijah.

Vaši predhodnici na ministrskem stolčku so pogosto očitali pomanjkanje diplomatskih izkušenj in znanja jezikov, vaši kritiki pravijo, da imate ob šolanju na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo premalo kmetijskih znanj. Kako bi jim odgovorili?

»Na takšne kritike ne bi odgovarjal in tudi sicer se ne bi rad primerjal s svojo predhodnico. Vsak, ki prevzame ministrsko funkcijo, je pred zahtevno nalogo in vsak jo tudi poskuša opraviti po najboljših močeh. Moji predhodniki, vključno z ministrico Marijo Lukačičevo, o kateri nisem nikoli rekel žal besede, so to dokazali. Vsak je bil tudi v drugačnem poklicu in z drugačnimi izkušnjami, jaz sem pač študiral mednarodne odnose in sem večinoma delal v ekonomski diplomaciji, preko katere sem prišel tudi v kmetijstvo. Lahko rečem, da sem v Sloveniji med tistimi, ki se bolje spoznajo skupno kmetijsko politiko Evropske unije.«

Koliko jezikov govorite?

»Ker sem delal v diplomaciji, govorim kar nekaj tujih jezikov. Najraje se pogovarjam v angleščini, lahko pa se tudi v francoščini, ruščini, srbohrvaščini in nemščini.«

Če imam pravo informacijo, živite v Trzinu, geografsko torej na Gorenjskem, po rodu pa ste Dolenjec …

»Ko sem leta 2000 prišel iz Bruslja, sem iskal stanovanje, a ker si ga z mojimi dohodki nisem mogel privoščiti v Ljubljani, sem si ga kupil v Trzinu, kjer so v primerjavi z Ljubljano nekoliko cenejša. Po rodu sem res Dolenjec, iz Novega mesta, tam živi tudi moja mama, ki ima kar precej velik vinograd in prideluje cviček. Če le morem, grem vsak konec tedna domov, a zadnje čase mi zaradi obveznosti to vedno ne uspeva.«

Kot ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vam zagotovo »gledajo« tudi v nakupovalno košarico. Kaj kupujete: zgolj domačo hrano ali tudi uvoženo, le ekološko ali tudi konvencionalno pridelano …?

»Vsak minister ima zaradi številnih obveznosti bolj malo časa za nakupovanje. Tudi jaz nakupujem bolj malo. Ker sem nekaj časa živel v tujini, sem kot potrošnik lahko primerjal domačo in tujo hrano in pri tem ugotovil, da so slovenski živilski izdelki zelo kakovostni. Če so v ponudbi izdelkov, ki jih iščem v trgovini, na razpolago slovenski, kupim naše, sicer posežem tudi po drugih. Slovenci smo kot potrošniki močno navezani na domače, slovenske izdelke, predvsem zato, ker verjamemo v njihovo kakovost. To ne velja samo za hrano, ampak tudi za obleko, obutev in druge dobrine.«

V prvih mesecih ministrovanja ste se veliko pogovarjali s kmeti, mlekarji, mesarji, predstavniki zbornice, sindikata in drugih organizacij. Ste jih le poslušali in se seznanjali s problemi ali ste že tudi ukrepali?

»Ena osnovnih nalog kmetijskega ministra je ta, da vladno kmetijsko in gozdarsko politiko predstavlja navzven in da se pogovarja s partnerskimi organizacijami. Če bomo z nevladnimi in drugimi organizacijami ter z gospodarskimi družbami imeli dobre, partnerske odnose, bomo tudi lažje izvajali vladno politiko, reševali probleme in zagotavljali stabilnost v kmetijstvu. Na podlagi dosedanjih pogovorov smo že sprejeli nekaj rešitev, druge še bomo.«

Kako kot član nekdanje ožje pogajalske skupine za vstop Slovenije v Evropsko unijo po treh letih življenja v EU ocenjujete pogajalske dosežke za slovensko kmetijstvo? Ali kvote in premijske pravice zadoščajo za normalni razvoj kmetijstva?

»Ko smo se še pogajali za vstop Slovenije v Evropsko unijo, smo si za kmetijstvo zastavili tri cilje. Prvič: položaj kmetijstva se po vstopu v unijo ne sme poslabšati. Drugič: višino plačil v Sloveniji je treba izenačiti s plačili, kot jih prejemajo kmetje v starih članicah Evropske unije (EU-15). In tretjič: kvote, premijske pravice in druge količinske omejitve morajo zagotavljati obstoječi obseg pridelave in še določen razvoj. Po treh letih življenja v Evropski uniji ocenjujem, da smo cilje v glavnem dosegli. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je agregatno stanje slovenskega kmetijstva zadovoljivo, z rahlim trendom navzgor, predvsem pa je stabilno, brez nihanj, kakršna smo beležili po letu 1992. Pri tem je treba upoštevati, da so se doslej neposredna plačila vsako leto povečevala in letos dosegla 100 odstotkov ravni EU-15. V naslednjih letih za kmetijstvo iz evropskih skladov in slovenskega proračuna ne bo na razpolago bistveno več denarja, kot ga bo prejelo letos. Slovenija je med novimi članicami Evropske unije edina država, ki je po vstopu izvajala enako shemo plačil kot stare članice, pri tem pa je v pogajanjih dosegla, da razliko do višine plačil, kot jo imajo v EU-15, krije iz državnega proračuna. Ekonomski položaj kmetijstva je celo nekoliko boljši kot v živilsko predelovalni industriji, ki je malo zamujala pri gospodarskih povezavah ter promociji živilskih izdelkov.«

Ali se strinjate, da slovenska trgovina »drži v šahu« tako kmetijstvo kot živilsko predelovalno industrijo, ki se znotraj panoge in med seboj povezujeta bolj počasi?

»Podatki kažejo, da živilsko predelovalna industrija kar 82 odstotkov izdelkov proda štirim trgovskim organizacijam, kar je tudi za evropske razmere zelo visoka koncentracija. Trgovina se je združila in ima dober položaj na trgu, za razliko od živilsko predelovalne industrije, ki ni tako koncentrirana in je v primerjavi s trgovino v nekoliko podrejenem položaju. Vlada se pri tem zavzema za normalno delovanje trga in tržno konkurenco, kakšnih velikih pristojnosti za ukrepanje pa nima.»

V strokovni javnosti je že slišati, da bo kmetijstvo v desetih letih postalo nekonkurenčno, če ne bo zložbe (komasacije) zemljišč. Kaj bo ministrstvo v naslednjih letih naredilo za povečanje parcel in posesti?

»Slovenija še vedno občuti posledice zemljiškega maksimuma, ki je v času socializma onemogočal naravni ekonomski razvoj kmetij. V Evropi ni edina država s takšnim problemom, podobno posestno sestavo ima alpski in severnomediteranski svet, vendar imata, na primer, severna Italija in Avstrija konkurenčno kmetijstvo zaradi specializiranih, visoko kakovostnih izdelkov, s katerimi dosegata tudi dokaj dobre cene na trgu. Ministrstvo bo v okviru programa razvoja podeželja v naslednjih letih finančno spodbujalo zložbe zemljišč, vendar morajo pripravljenost za to pokazati tudi lastniki. Koncentracija v kmetijstvu že nekaj časa poteka, število kmetij se je v zadnjih petnajstih letih zmanjšalo za tretjino, sodeč po subvencijskih vlogah jih je zdaj okrog 62 tisoč, kar je še vedno zelo veliko število. Kot minister ne dajem prednosti večjim ali manjšim kmetijam, ampak mora država zagotavljati »okvir« za delovanje vseh in pripraviti razpise, na katerih se bodo vse lahko potegovale za denar.«

Kdo je Iztok Jarc?

Iztok Jarc je študiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1987 diplomiral iz mednarodnih odnosov. V letih od 1989 do 1993 je delal na tedanjem republiškem komiteju za mednarodno sodelovanje, nato pa se je zaposlil v Evropski komisiji, v generalnem direktoratu za politiko do malih in srednjih podjetij. V obdobju 1993–1996 je služboval na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj kot pogajalec za sporazume o coni proste trgovine z državami nekdanje Jugoslavije ter državami CEFTA in EFTA, bil pa je tudi član pogajalske skupine za pridružitveni sporazum z Evropsko unijo in za vključitev Slovenije v Svetovno trgovinsko organizacijo. Leta 1996 je postal svetovalec za gospodarska vprašanja v Misiji RS pri Evropski uniji v Bruslju, kjer je ostal do leta 2000, ko je na ministrstvu za zunanje zadeve prevzel vodenje sektorja za evropske integracije in ekonomske odnose. Istega leta ga je vlada imenovala za člana ožje pogajalske skupine za članstvo Slovenije v Evropski uniji in leto kasneje za državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, od leta 2004 bil veleposlanik Slovenije v Izraelu. Ko ga je predsednik vlade Janez Janša po odstopu Marije Lukačič predlagal za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je izpostavil njegovo zelo dobro poznavanje skupne kmetijske politike Evropske unije in slovenskega kmetijstva ter pogajalske in diplomatske izkušnje, ki bodo dragocene med slovenskim predsedovanjem Evropski uniji.

Ali bo država še naprej največji kmet v državi ali namerava vsaj del kmetijskih zemljišč in gozdov tudi prodati? Kmetije na nižinskem območju bi se še povečevale, a marsikje za to ni na razpolago zemlje …

»Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov vse bolj deluje kot močan nepremičninski »igralec«, zelo pomembna je tudi njegova vloga pri denacionalizaciji, že zdaj pa daje zemljišča in gozdove v zakup kmetom. Vem, da bi jih kmetje marsikje tudi radi kupili, vendar jih država v tem mandatu še ne bo začela prodajati.«

Ministrstvo je že pripravljalo nov lovski zakon, zdaj spreminja sedanjega. Zakaj?

»Zakon spreminjamo zato, ker moramo na podlagi odločbe ustavnega sodišča podeliti lovskim organizacijam koncesije za upravljanje z lovišči. Hkrati bomo uredili tudi lov z lokom v lovnih oborah, lov polhov in lov s sokoli in uveljavili še nekatere druge rešitve.«

Ali še vedno pripravljate nov zakon, ki je v prvem delovnem osnutku predvideval tudi ustanovitev zasebnih lovišč?

»Ne, postopek priprave novega zakona smo zaustavili.«

Na ministrstvu pripravljate tudi zakon o soobstoju pridelave gensko spremenjenih rastlin s pridelavo ostalih kmetijskih rastlin. V javnosti je slišati pomisleke, da bo to v Sloveniji pomenilo konec ekološke pridelave …

»Naloga ministrstva je, da zagotavlja pogoje za konvencionalno integrirano in ekološko pridelavo hrane, vendar pa želi s pripravo zakona postaviti jasna pravila za pridelavo in uporabo rastlin z gensko spremenjenimi organizmi. Prav je, da takšna pravila sprejmemo, saj je na območju Evropske unije v prometu že okoli štirideset gensko spremenjenih organizmov. Če bo zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami sprejet v predlagani obliki, bo dokaj restriktiven in omejevalen.«

Bil sem pri hribovskem kmetu, ki gradi hlev, a se zaradi strogih razpisnih pogojev ni prijavil na razpis za naložbe. Ali bo Slovenija spričo takšnih in podobnih primerov uspela izkoristiti denar iz domačih in evropskih virov?

»Na ministrstvu bomo posebej pripravili razpis za male in posebej za večje naložbe. Za male bo postopek enostavnejši, za večje bo zahtevnejši in bo zanje treba pripraviti tudi natančnejši poslovni načrt. Kmetijam bo pri tem z nasveti pomagala kmetijska svetovalna služba, ki bi jo pohvalil, da z dokaj majhnim številom svetovalcev dobro opravlja svoje naloge dobro. V preteklosti je bil ves denar za naložbe na kmetijah iz programa Sapard in Enotnega programskega dokumenta (EPD) porabljen, celo primanjkovalo nam ga je.«

Ali to pomeni, da bo tako tudi letos in v prihodnjih letih?

»Ministrstvo ne propagira porabe razpisanega denarja za naložbe na silo oz. za vsako ceno. Nam je veliko pomembnejše, da vsak kmet sam oceni, ali je zmožen za naložbo ali ne, saj mora vsaj polovico denarja zagotoviti sam. V Sloveniji imamo, žal, zelo veliko primerov, ko so se kmetije pretirano zadolžile ali so celo bankrotirale. Na Gorenjskem je teh primerov nekaj manj.«

Koliko država še dolguje kmetom subvencij za prejšnja leta in kdaj lahko pričakujejo letošnja izplačila?

»Če bo šlo vse po načrtih, bomo v začetku julija ali morda že ob koncu junija izplačali upravičencem vse še preostale subvencije za obdobje 2004–2006, izjema bodo le primeri, za katere potekajo pritožbeni postopki ali so tehnične težave. Zavzemam se za to, da bi subvencije v prihodnje tako kot v drugih državah izplačali najkasneje v enem letu po sprejetju obveznosti, to je za letošnje leto najpozneje do konca prihodnjega leta.«