V občinah že o pokrajinah

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / nedelja, 10. junij 2007 / 06:00

Vlada je občinskim svetom slovenskih občin poslala v razpravo predlog območij pokrajin v Sloveniji in jih povabila, naj se v dveh mesecih opredelijo do predloga.

Kranj - Predloga območij pokrajin v Sloveniji z imeni in sedeži, ki so mu dodali tudi pripombe, oblikovane že pred začetkom javne razprave, se doslej še ni lotilo veliko občin. Sicer pa imajo dva meseca časa. Tudi v osemnajstih gorenjskih občinah, ki naj bi po vladnem predlogu sodile v enovito gorenjsko pokrajino s sedežem v Kranju, se razprava šele začenja.

V občini Žirovnica so se do predloga opredelili med prvimi, tako kot še Kranjska Gora in Bohinj, podprli pa so predlog koordinacije županov »zgornjih« gorenjskih občin, v kateri je tudi žirovniški župan Leopold Pogačar. Ta nam je pojasnil, da bi z veseljem podprli smiseln predlog o osnovanju osmih pokrajin v Sloveniji, ne pa sedanjega o štirinajstih, ki je po njegovem mnenju političen, zaradi česar ima tudi zgornja Gorenjska legitimno pravico, da predlaga svojo pokrajino. »Razlogi za to so najmanj trije, in sicer različen razvojni potencial in možnosti znotraj Gorenjske, usklajeno sodelovanje županov teh občin in slednjič tudi finančni vpliv, ki bi bil zaradi izračuna indeksa razvojne ogroženosti večji,« je dejal Pogačar. Pokrajina Zgornja Gorenjska bi obsegala osem občin s skupno okoli 81 tisoč prebivalci, ki bi bila med petnajstimi slovenskimi pokrajinami šesta po številu prebivalcev in sedma po bruto domačem proizvodu.

O predlogu območij pokrajin mestni svetniki v Kranju še niso razpravljali, predvidoma bodo na redni seji 27. junija, pravi župan Damijan Perne. Kako ocenjuje predlog občin na zgornjem delu Gorenjske o ustanovitvi tako imenovane Zgornjegorenjske pokrajine? »Za delitev pokrajine Gorenjske na spodnjo in zgornjo menim, da to ni dobra rešitev. Gorenjska bi morala biti v teh okvirih, kot je mišljenja sedaj. Vsako nadaljnje cepljenje regij pomeni večjo centralizacijo, kajti manjše regije bodo imele manj vpliva. Vsa tista energija, ki se sedaj porablja za razmišljanja in organizacijo še nekih dodatnih regij, bi bila veliko bolj potrebna za sodelovanje med posameznimi občinami v regiji in mislim, da bi bili rezultati veliko boljši, kot so sedaj,« meni Perne, o Kranju kot predvidenem središču gorenjske pokrajine pa pravi, da Kranj kot edina mestna občina na Gorenjskem dejansko ustreza regijskemu središču. »In Kranj bo pripravljen na to funkcijo, tako s prostori kot z vsem drugim,« še pravi Damijan Perne.

O Gorenjski kot o celoviti pokrajini ali deljeni na dva dela smo pred kratkim vprašali tudi župana občine Škofja Loka Igorja Drakslerja. Takole pravi: »Tega ne ocenjujem zgolj kot eden od županov občine na območju Gorenjske, pač pa tudi kot podpredsednik Regionalnega razvojnega sveta. Če smo se Gorenjci enkrat že dogovorili za enoten razvojni program, če se utemeljeno pričakuje oblikovanje skupnih razvojnih institucij, potem je predlog županov z zgornjega dela Gorenjske o lastni pokrajini v nasprotju z vsem, kar smo se doslej pogovarjali in dogovorili! To tudi dokazuje, kako težko se je v tem prostoru kaj resnega zmeniti in da nekateri ljudje ne znajo realno oceniti, da morajo kdaj pa kdaj stopiti tudi korak nazaj, da lahko dosežemo dejanski napredek. Ob teh polemikah mi je tudi še bolj jasno, da je to povsem ista zgodba kot pri smeteh. Ali se ti fantje ne znajo nič zmenit?«