Večer z Mihom Balohom

V maju je slavil že 79. rojstni dan, v letu 2008 pa bosta Gornjesavski muzej in Občina Jesenice pripravila veliko slovesnost.

V petek, 18. maja, je Gornjesavski muzej Jesenice v Kosovi graščini ob mednarodnem dnevu muzejev med drugimi prireditvami pripravil tudi srečanje in pogovor z gledališkim in filmskim igralcem Mihom Balohom. Pogovor je vodil njegov nekdanji sošolec in dober prijatelj Bratko Škrlj, oba pa sta tudi častna meščana Jesenic. Miha je kariero začel kot gledališki igralec v Mariboru, Trstu, Celju, Ljubljani. V Trstu kar nekaj let zaradi ljubezenske zveze s Štefko Drolčevo. S kolegi je že leta 1954 gostoval na avstrijskem Koroškem in na ta čas ima zelo lepe spomine. Povedal je tudi, da kot recitator že dobrih šestdeset let s ponosom sodeluje na komemoracijah v spomin padlih borcev in talcev in da je zelo ponosen na naš jezik. Filmsko kariero je pričel leta 1952, ko je igral v filmu Svet na Kajžarju, v domačih filmih pa je nastopil dobrih 30-krat. Na našem trgu zaradi količine posnetih filmov ne bi preživel samo s tem delom, zato se je odločil za delo tudi v tujini, kjer je prejel veliko dobrih ocen in sodeloval v več kot dvesto filmskih projektih po vsej Evropi, saj dobro obvlada tuje jezike. Celo tuje nacionalne junake je odlično odigral. Pa zopet pripomba: naša nacionalka se še ni odločila, da bi odkupila in predvajala vsaj nekaj filmov, posnetih v tujini, v katerih igra Miha Baloh. V »bunkerju« pa še ostaja delno posnet film Vodnik po Ljubljani iz leta 1970. Med domačimi filmi mu je najbolj pri srcu Veselica tudi zaradi karakterne vloge, ki jo je odlično odigral. Na srečanje je prinesel tudi zelo debel album dokumentacije o svojem delu, predvsem kopije člankov, jeseniški muzej pa je ob tej priložnosti v dvorani obesil nekaj plakatov najbolj znanih slovenskih filmov, kjer je igral glavno vlogo. Povedal je še veliko o svojem delu in tudi življenjskih zapletih, vendar je na tem mestu premalo prostora za vse. V maju bo slavil 79. rojstni dan, v letu 2008 pa bosta Gornjesavski muzej Jesenice in Občina Jesenice pripravila veliko slovesnost v čast človeku, ki nas je predstavljal po sveta, ki so ga kovali v zvezde in ki nikoli ni pozabil, kje je doma, ki nikoli ni pozabil materinega jezika in ta duh širi tudi sedaj, ko smo že v EU, toda včasih pozabimo na naše manjšine, ki imajo pravico do materinega jezika. Tudi odnos do zgodovine ostaja pri njem tak, kakršen je bil, saj je bil v najhujših časih aktivist. Veliko njegovih tovarišev žal ni dočakalo svobode, zato ne sprejema nobenih popravkov zgodovinskih dejstev.