Novosti s knjižnih polic

Besedilo: Veronika Osredkar
nedelja, 10. junij 2007 / 06:00

Posebno pozornost zaslužita nova romana dveh jeseniških pisateljic, ki sta izšla pri založbi Ved. Prvi je Nezgodba o Mari 'Unjatu, novi roman Sonje Koranter. Njegovo bistvo je svarilo pred popuščanjem internetnim manipulacijam, ki nas lahko zasvojijo in potegnejo v svoj krasni, a navidezni svet. Resnično življenje medtem mineva, človek pa ostane neizpolnjen, nesrečen in osamljen. Drugi roman, Rajska vrata, je napisala Magdalena Cundrič. Napeto zgodbo o profesorju jezikoslovja in študentki Sorbonne, ki skrivnostno izgineta, so navdihnile etimološke jezikovne razprave, po katerih je etimologija ključ do odgovorov na vprašanja o našem izvoru in usodi. Avtorica bo roman v torek, 5. junija, ob 19. uri predstavila v avli Občinske knjižnice Jesenice.

Aleš Čar: Made in Slovenija (2007, Študentska založba, zbirka Beletrina). Knjiga je zbirka petdesetih kratkih zgodb. Namesto naslovov vsako zgodbo uvaja novička ali citat iz dnevnega časopisja, ki je bila pisatelju navdih za zgodbo iz vsakdanjega življenja. Elizabeth Kostova: Zgodovinarka (2007, Učila). Gre za zgodovinski triler, enega novejših v tem priljubljenem žanru. Delo je kmalu po izidu postalo uspešnica. Dogajanje sega v sedanjost in različna desetletja 20. stoletja, v zgodbi pa glavna junakinja razkriva skrivnostno zgodbo, na katero je kot deklica naletela v očetovi knjižnici.

Med zadnjimi izdajami založbe Litera v zbirki Babilon sta romana V ločenih spalnicah italijanskega pisatelja Piera Vittoria Tomndellia in Binkoštni torek sodobnega nemškega pisatelja Andreasa Maierja. V prvem protagonist po smrti svojega partnerja razmišlja o ljubezni kot bistvu bivanja in o smrti; v drugem pisatelj razgalja licemerstvo, nizkotnost in mrhovinarstvo, ki so najbolj očitni prav takrat, ko bi morali biti ljudje dobri. Kljub nenavadni zgradbi je bilo delo pri bralcih odlično sprejeto.

Še novosti v knjižnični filmski zbirki:

Zelo dober iranski film režiserja Bahmana Ghobadija Želve znajo leteti (posnet 2005) je zgodba o beguncih nekje na iransko-turški meji tik pred ameriško invazijo na Irak. Glavni protagonisti so otroci – sirote in žrtve minskih eksplozij, ki v vasi živijo svoje ranjeno otroštvo, hkrati pa prevzemajo naloge odraslih. Film je kljub tragičnim zgodbam tudi očarljiv in nesentimentalen. Po mnenju ocenjevalcev je eden najboljših filmov o otrocih v vojni. Prejel je več nagrad, med drugimi tudi steklenega medveda na berlinskem filmskem festivalu 2005.

Druga pomembna novost je film Kagemusha velikega japonskega režiserja Akire Kurosawe (1910-1998), ki se je s tem delom vrnil k zgodbam o samurajih in svoji primarni temi – igri med iluzijo in realnostjo. Zgodba se dogaja v 16. stoletju v času spopada treh velikih fevdalnih klanov za mesto Kioto. Klan Takeda prikrije smrt svojega vodje Shingena in za njegovega dvojnika izuri revnega lopova. Film je leta 1980 prejel zlato palmo v Cannesu (skupaj s filmom Ta vražji jazz režiserja Boba Fossa).