Samostojna pot do zaposlitve

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / petek, 8. junij 2007 / 06:00

V sklopu projekta M-LAB (mladinski laboratorij) je na Gorenjskem našlo zaposlitev 21 mladih.

Regionalna razvojna agencija Gorenjske je prejšnji teden pripravila zaključno konferenco transnacionalnega partnerstva S.A.F.E., z naslovom Mladi na regionalnem trgu dela v Sloveniji, Španiji, Italiji in Franciji, na kateri so predstavili pilotne rešitve in rezultate v sklopu projektov Pobude skupnosti Equal. »S slovenskim nacionalnim projektom M-LAB smo želeli ustvariti nov model, ki bo pomagal do zaposlitve marsikateremu mlademu,« je na predstavitvi projekta povedala Lučka Žižek, predsednica nadzorno upravnega odbora M-LAB in predstavila statistične podatke, ki kažejo, da brezposelnost pada (aprila še 4373 iskalcev zaposlitve).

»Leta 2004 smo oblikovali partnerstvo 24 institucij, ki so skupaj razvile inovativen, motivacijski model, ki bo mladim omogočil pot do zaposlitve, saj so se izobrazili za poklice, ki trenutno na trgu niso zaželeni,« je razložila Helena Cvenkel, vodja projekta. Ciljna skupina so bili mladi med 19. in 35. letom, z vsaj srednješolsko izobrazbo. »Prek treh M-LAB središč smo mladim posredovali informacije, usposobili mentorje, pripravljali dokumentacijo in mladim ponudili dve poti, zaposlitev ali samozaposlitev,« je dejala Franja Gabrovšek, koordinatorica projekta in nadaljevala: »Mladim smo omogočili različna usposabljanja, kot je priprava poslovnega načrta, podjetništvo, marketing, retorika, upravljanje z evropskimi projekti in podobno.« Podjetja so zaposlila 18 mladih, trije so se samozaposlili.

Pri devetnajstih na svoje

Najmlajši med njimi, 19-letni Simon Železnik, se je prek lastnega podjetja lotil prodaje računalniških programov in opreme. S samostojnim delom je začel septembra, ta mesec bo lahko še izkoristil pomoč zavoda za zaposlovanje, ki mu je deset mesecev plačeval prispevke. »Prvi meseci so bili tako, tako, sedaj pa že imam redne stranke, s katerimi lahko dobro delam,« pravi mladi podjetnik, ki ga ob obisku kupcev njegovih storitev ponavadi najprej premerijo in vprašajo po starosti. »Oče dela na področju Razvojne agencije Sora, ki mu pošilja pošto o delavnicah, seminarjih in izobraževanjih. Pozanimal sem se in vključil v delavnico regionalne razvojne agencije, kjer smo izdelali poslovni načrt. Različni strokovnjaki so mi povedali, kako in kaj, podjetnik Janez Kolar pa me je ob zaključku pohvalil, da imam dober poslovni načrt,« se začetkov vstopa na samostojno pot spominja Železnik. Kmalu so ga na BSC Kranj vključili tudi v vavčerski projekt, kjer je načrt še izpilil – in začel z delom.

Osnova njegove dejavnosti je programiranje, poleg tega pa se je lotil tudi prodaje in servisa računalniške opreme. Vprašamo ga, kako se lahko kosa z velikimi podjetji? »Prodaja računalnikov sicer ni donosna, za razliko od velikih trgovskih centrov pa jaz kupcu ponudim konfiguracijo po njegovih željah in ne nekih cenenih komponent,« odgovarja mladi podjetnik, ki več stavi na izdelavo spletnih strani, razne programe za izpis računov, vodenje zalog in podobno. Kako deluje delo samostojnega podjetnika je opazil že pri očetu, zato, pravi, mu ni bilo težko. »Prednost samozaposlitve je v samostojnem oblikovanju urnika dela. Drži, da sem v službi 24 ur na dan, vendar si lahko čas za sebe vzamem kadar želim,« razloži Železnik.

Nacionalne projekte petih držav (poleg zgoraj omenjenih še Avstrija) so povezali v transnacionalni projekt S.A.F.E. Ta predstavlja začetnice imen držav (razen Italije, ki se je priključila kasneje) in hkrati pomeni varnost (ki jo lahko nudi delo). V Španiji so zgradili sprostitveni park za rehabilitacijo uporabnikov psihiatričnih storitev, Italijani so mladim omogočili ustanovitev podjetja, ki organizira zdrave zabave, v Franciji so socialno odrinjenim pripravili podoben program zaposlovanja kot pri nas, Avstrijci pa so pripravili šestmesečne delavnice, ki so jih pripravile na vstop na trg dela.