Južnjaki cenijo lopato

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / petek, 8. junij 2007 / 06:00

"Na mesec zaslužim približno 700 evrov, v rodni Banjaluki bi za enako delo dobil približno 250 evrov," je povedal Goran Jović, ki dela v slovenskem gradbenem podjetju.

Goran Jović je v Slovenijo prišel s trebuhom za kruhom, prvič leta 1999. Doma je iz Banjaluke, po poklicu je strojnik. »Zadnjih osem mesecev delam v gradbenem podjetju Hafner Boštjančič v Srednjih Bitnjah. Delovno vizo imam urejeno. Na mesec zaslužim približno 700 evrov, zraven dobim še povrnjen prevoz na delo in malico. V Banjaluki bi za enako delo dobil približno 250 evrov,« je povedal 29-letni Goran. »Pogrešam pa dom in zelo si želim, da bi se žena in otroka lahko preselili k meni v Slovenijo. Domov grem le za nekaj dni enkrat na mesec,« je še povedal.

Goran je eden izmed 62.501 tujcev, ki imajo dovoljenje za delo v Sloveniji. Največ jih je iz držav nekdanje Jugoslavije, med njimi prednjačijo delavci iz Bosne in Hercegovine. Iz držav članic Evropske unije je le 3.094 delavcev, od tega največ Slovakov. Daleč največ je gradbenikov, zatem obdelovalcev kovin, mehanikov in strojnikov, električarjev, gostincev ... »V družbi Gradbinec GIP je med zaposlenimi 23 odstotkov tujcev. Vsi so iz republik bivše skupne države, največ jih je iz Bosne. Ti delavci za nas predstavljajo tudi manjše jezikovne, kulturne in delovne razlike. Večinoma delajo v gradbenih poklicih. Primerne delovne sile iz držav Evropske unije pa ni,« je povedal Bojan Zakotnik, vodja kadrovske službe v Gradbincu GIP in opozoril na dobro znan problem: »Med slovensko mladino že več let ni zanimanja za gradbene poklice. Vpis na poklicne gradbene šole je iz leta v leto manjši.«

Začasna prekinitev izdaje delovnih dovoljenj

»Zaposlovanje tujih delavcev otežujejo dolgotrajni postopki dodeljevanja delovnih dovoljenj, pridobivanja viz ter trenutno že izpolnjena kvota izdaje delovnih dovoljenj za leto 2007,« je povedal Bojan Zakotnik. »Ta kvota je bila že konec maja izkoriščena skoraj 90-odstotno, zato smo na ministrstvu začasno prekinili izdajo delovnih dovoljenj za nove zaposlitve tujcev do IV. stopnje izobrazbe, za sezonska dela v gradbeništvu in za druga sezonska dela, ki se lahko izvajajo do treh mesecev v koledarskem letu. V to kvoto pa ne prištevamo tujcev, ki imajo na podlagi sporazuma z Evropsko unijo enak položaj kot slovenski državljani, tujcev, za katere v Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev niso predpisana delovna dovoljenja, tujcev z osebnim delovnim dovoljenjem in tujih delavcev na dodatnem izobraževanju,« je povedala Terezija Trupi iz Službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve. Delodajalci težko pričakujejo odločitev, ali bo Vlada na predlog Ekonomsko-socialnega sveta povečala kvoto novih delovnih dovoljenj tujcem za 6000 dovoljenj, kar pomeni iz 18.500 na 24.500 dovoljenj v letu 2007.

Največ tujih delavcev je starih od 30 do 40 let, med njimi so večinoma moški. 29-letni izučen zidar Slavoljub Raljić prihaja iz Banjaluke. »S prijateljem Goranom Jovićem delava v istem gradbenem podjetju, druživa se tudi v prostem času. Bivam v Stražišču v enosobnem stanovanju v zasebni hiši. Na mesec plačam 150 evrov najemnine,« je povedal Slavoljub in dodal: »Ne pozabite napisati, da sem še samski (smeh).« Goran stanuje na Drulovki v zasebni hiši. »Stanujem v 50 kvadratnih metrov velikem stanovanju v starejši zasebni hiši, za najemnino dam vsak mesec 150 evrov. Kuham si sam,« je povedal Goran. Oba pa v en glas povesta, da si želita v Sloveniji poiskati svojo prihodnost.